Ob padcu sedemdnevnega povprečja okužb se po državi krepijo nekatera žarišča

0

V četrtek so ob 4556 PCR testih potrdili 910 koronavirusnih okužb, delež pozitivnih PCR testov je znašal 20 odstotkov. Sedemdnevno povprečje se je s 758 spustilo na 748. Ponovno pa se krepijo nekatera žarišča po državi, še posebno v obalno-kraški regiji, je opozorila Maja Bratuša, ki je vodila vladno novinarsko konferenco.

V četrtek so opravili tudi 19.723 hitrih antigenskih testov. Vse pozitivne izvide hitrih testov od sobote preverjajo še s PCR testi. Dan prej so sicer opravili 24.005 hitrih testov, ob 4271 PCR testih pa so v sredo potrdili manj okužb, in sicer 872. Delež sredinih pozitivnih PCR testov je bil 20,4-odstoten.

Umrlo je sedem oseb s covidom-19, v bolnišnicah so zdravili 623 covidnih bolnikov, 114 jih je potrebovalo intenzivno nego.

Štirinajstdnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev na ravni države znaša 529 in se zadnje dni nekoliko znižuje. Regiji z najvišjo 14-dnevno pojavnostjo okužb ostajata obalno-kraška in primorsko-notranjska, prva s 748 in druga s 659 primeri na 100.000 prebivalcev.

Sedemdnevna pojavnost se po besedah Bratuše ne znižuje več tako zelo hitro, kot bi si želeli. Na ravni države znaša 249, najvišjo sedemdnevno pojavnost okužb pa ima obalno-kraška regija, ki bi, če bi ukrepi še vedno veljali po regijah, že prešla v rdečo fazo in bila zelo blizu tudi črni fazi. Rdeči fazi se približuje tudi primorsko-notranjska regija.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je število aktivnih primerov v Sloveniji ocenjeno na 11.182, skupno pa je bilo doslej potrjenih 183.396 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih Sledilnika za covid-19 je doslej umrlo 3762 oseb s covidom-19.

Do vključno četrtka je bilo glede na poročanje v Elektronski register cepljenih oseb s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 85.536 oseb, z drugim odmerkom pa 49.384, še kažejo podatki NIJZ.

Na NIJZ še pojasnjujejo, da serološki test prisotnosti protiteles na covid-19 ni diagnostični test, zato ne gre za neposredni dokaz o zaščiti pred okužbo z novim koronavirusom. Pozitiven izvid serološkega testa le nakazuje, da je oseba bila s tem virusom v stiku, zato ga ne predlagajo kot odvezo za upoštevanje ukrepov.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte pa je danes obiskala Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča. Kot je ugotavljala, potrebe rehabilitacije bolnikov po prebolelem covidu-19 še niso povsem definirane, saj to področje doslej ni imelo širšega posluha v zdravstveni politik. Ocenila je, da so na področju rehabilitacije teh bolnikov še nezadostni, saj so bolniki po covidu-19 predolgo v domačem okolju in niso deležni ustrezne rehabilitacije.

“Pred nami so izzivi, ki niso rešljivi v tem letu, ampak zanje potrebujemo jasno strategijo,” je povedala in napovedala možnost financiranja tega področja iz evropskih sredstev. Spomnila je še, da je pomoč pri rehabilitaciji predvidena tudi v okviru osmega protikoronskega zakona.

Zdravstvu tudi v drugem valu epidemije še vedno pomaga Civilna zaščita. Pomagajo pri vzpostavljanju novih kapacitet v bolnišnicah in organizaciji točk za množično testiranje prebivalstva. Kadrovsko pomoč nudijo v bolnišnicah, domovih za starejše in zdravstvenih domovih, Slovenska vojska pa tudi pri množičnem testiranju v Ljubljani, je na današnji novinarski konferenci naštel poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Spomnil je, da je državni načrt zaščite in reševanja aktiviran že rekordnih 124 dni. Kot je dejal, je v drugem valu doslej sodelovalo več kot 170.000 pripadnikov, v prvem valu pa še več, okoli 206.000, in sicer predvsem zaradi razdeljevanja zaščitne opreme. Razdelili so namreč več kot 35 milijonov kosov opreme. Prav tako so postavljali zabojnike, pomagali policiji na mejnih prehodih, razkuževali objekte in oskrbovali ranljive.

Evropa, kjer se je doslej z novim koronavirusom okužilo 37 milijonov ljudi, zaradi covida-19 pa jih je umrlo skoraj 830.000, zdaj predstavlja vse manjši delež svetovnega bremena bolezni in smrtnosti. Upadanje novih okužb in smrti zaradi covida-19 po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) nudi priložnost za ukvarjanje z drugimi zdravstvenimi področji. Krepijo se tudi pozivi bogatejšim zahodnim državam k pomoči revnejšim pri zagotavljanju cepiva proti covidu-19.

EU je v partnerstvu z WHO v podporo varnemu in učinkovitemu cepljenju proti covidu-19 v državah Zahodnega Balkana danes začela sedem milijonov evrov vreden projekt.

Voditelji skupine najrazvitejših držav G7 pa so se zavzeli za okrepitev cepljenja v revnih državah. Napovedali so več milijard dodatnih finančnih sredstev v ta namen. Zavzeli so se tudi za to, da bi bilo leto 2021 prelomno za multilateralizem.

Pred srečanjem G7 je francoski predsednik Emmanuel Macron predlagal, da bi bogatejše zahodne države od tri do pet odstotkov svojih cepiv proti covidu-19 delile z Afriko. Spričo težav, ki jih imajo revnejše države pri cepljenju svojega prebivalstva, se namreč v nasprotnem primeru krepi možnost poglobitve globalne neenakosti, je dejal za Financial Times.

Na afriški celini je na primer doslej le sedem držav začelo kampanjo cepljenja prebivalstva proti covidu-19. V boju proti novemu koronavirusu v ariških državah računajo na rusko cepivo Sputnik V. Rusija je pogodbo o nakupu 300 milijonov odmerkov tega cepiva že predložila Afriški projektni skupini za prevzem cepiv (Avatt). Cepljenje z ruskim cepivom naj bi v Afriki začeli maja.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen