Mariborski Glavni trg in Koroška cesta bosta odprta za motorni promet zgolj v izrednih primerih

0

Mariborski mestni svetniki so na današnji izredni seji potrdili kompromis glede prometne ureditve v starem mestnem jedru, ki med drugim predvideva možnost odprtja Glavnega trga in Koroške ceste za motorni promet v izrednih primerih ter uvedbo redne linije majhnih električnih vozil v peš coni. Predvidoma leta 2023 pa naj bi začeli z gradnjo predora.

Civilna iniciativa, na pobudo katere je bila sklicana seja, je zahtevala, da se zaradi prevelike obremenitve drugih cest v središču Maribora omogoči vožnjo čez Glavni trg in vzporedno Koroško cesto vsaj za mestne avtobuse, v času napovedane obnove Lenta pa za ves promet, a je večina mestnih svetnikov to zavrnila.

V imenu iniciative jih je nagovoril Rudi Klanjšek, ki je poudaril, da niso proti obnovi starega mestnega jedra, a si želijo pravične razdelitve prometnega bremena. Pojasnil je, da na ulicah, kamor se je po zaprtju Glavnega trga preusmeril promet, živi 20-krat več ljudi kot na Koroški cesti, obenem pa je tam veliko število vzgojno-izobraževalnih ustanov. “Problem je hrup, problem je varnost,” je dejal.

Spomnil je, da je mestni svet ob potrjevanju investicijske dokumentacije za obnovo Glavnega trga odobril kompromisno rešitev v obliki deljenega prometnega prostora, saj se je zavedal, da ni ustreznih alternativnih prometnih poti. Zaradi naknadne odločitve sedanjega župana Saše Arsenoviča, da se trg zapre za promet, se pod vprašanje po Klanjškovih besedah postavlja celo upravičenost do evropskega sofinanciranja.

Za njim je na predlog župana dobila besedo Karmen Teržan Kopecky kot predstavnica civilne iniciative, ki si je vrsto let prizadevala za zaprtje Koroške ceste za promet. Povedala je, da gre za najstarejši del mesta, ki ima tudi status kulturnega spomenika, zato so zelo veseli, da se končno več ne duši v prometu. To po njenih besedah podpira tudi večina prebivalcev Maribora, saj je bila nova podoba tega dela mesta dobro sprejeta v javnosti.

“Nihče ni proti temu, da je Koroška cesta zaprta. A pred tem je treba zagotoviti ustrezne alternativne prometne poti,” je dejal samostojni mestni svetnik Miha Recek, ki je vložil pobudo za izredno sejo. “Predor bo zgrajen šele čez nekaj let, če sploh bo,” je dodal in županu znova očital, da si s takšnimi potezami ureja površine ob svojih zasebnih nepremičninah. “Zapirajmo mestno jedro, a razmišljajmo o dobrem za celotno mesto, ne pa za zasebne interese,” je dodal Matic Matjašič iz Liste mladih. Povezujemo.

Arsenovič je vztrajal, da je odločitev o zaprtju Glavnega trga sprejel na podlagi strokovnih ocen in v skladu z zakonodajo. Še vedno se mu zdi najboljša rešitev, saj je doslej degradirano območje dobilo povsem novo kakovost. “Zavedam se, da so se s tem poslabšali življenjski pogoji nekaterih prebivalcev, a to bomo poskušali popraviti. Omilitvene ukrepe smo uvedli še pred začetkom obnove Glavnega trga in še več jih bo,” je dejal.

Po besedah podžupana Sama Petra Medveda med drugim pripravljajo optimizacijo linij javnega avtobusnega prometa, postavitev varnih parkirišč pri šolah in varnih prehodov za pešce na prometno bolj obremenjenih ulicah, izgradnjo dodatnih garažnih hiš in predora pod mestom. Arsenovič ocenjuje, da bi slednjega lahko začeli graditi leta 2023, saj imajo zanj posluh države.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen