Premier Janša: Razmerja med posameznimi poklicnimi profili določajo potrebe časa in okolja, potrebe gospodarstva in javnih služb ter drugi relevantni dejavniki

4

Določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah je ena najpomembnejših strateških odločitev v vsaki državi, meni premier Janez Janša. Če je slaba, lahko ustvarjamo na tisoče mladih, ki nimajo možnosti zaposlitve ne doma ne v tujini. Zato bo vlada načrtovanju vpisa tudi letos posvetila vso dolžno pozornost, je zapisal na Facebooku.

STRATEŠKE ODLOČITVE O NAŠI PRIHODNOSTI

“Sprejemamo slovenske in evropske resolucije o inovativnosti, umetni inteligenci, digitalni Sloveniji in Evropi. Govorimo o tem, kako nas lahko samo inovacije in nove tehnologije obvarujejo pred posledicami globalnega segrevanja. Istočasno načrtujemo vpise na naše javne šole in fakultete in z njimi določamo, kakšna znanja bodo imeli naši otroci čez 5, 10, 15 in 20 let. So načrtovani vpisi skladni z našimi razvojnimi resolucijami? Bo Slovenija s strukturo 39% šolajočih z znanji iz družboslovja, humanistike in umetnosti napram 37% z znanji iz naravoslovja, tehnike in informatike sredi četrte industrijske revolucije sploh kakorkoli konkurenčna državam, kjer je to razmerje 1 proti 2?Zavedati se moramo tudi, kako v praksi deluje zakon poklicne dinamike. Iz dobrega inženirja ali zdravnika velikokrat skozi poklicno kariero nastane tudi dober menedžer. Izjemno redko pa iz dobrega ekonomista, filozofa ali pravnika skozi poklicno kariero nastane dober inženir ali zdravnik. Nekatere primerjave kažejo, da v visoko razvitih državah, kot je npr. Norveška, vpisujejo v pol manj različnih programov kot v Sloveniji. Prevelika razdrobljenost, nesposobnost načrtovanja, slaba orientacija? Država potrebuje tako dobro humanistično kot tehnično inteligenco. Potrebujemo dobre inženirje in dobre ekonomiste. Dobre zdravnike in dobre učitelje. Dobre tehnike in dobre vzgojitelje. Dobre varilce in dobre trgovce. Itd. Razmerja med posamičnimi profili pa določajo potrebe časa in okolja. Potrebe gospodarstva in javnih služb. Narekujejo jih dejavniki kot je demografija, pa tudi ekologija. Slovenija ni otok sredi oceana, niti oaza sredi puščave. Niti nismo velesila, ki bi lahko drugim narekovala trende. Naše največje bogastvo je človek. Suverenost človeka pa je v znanju. V znanju, s katerim se lahko kot posameznik primerja z drugimi. V znanju, ki je konkurenčno doma in po svetu. In v sposobnosti, da znanje uporabi v vsakdanjem življenju. V znanju, ki mu omogoča izbiro in uporabo globalnega morja informacij v dobi interneta. Dolžnost države je, da mladim omogoči, da si pridobijo kar najboljše možno znanje in veščine in s tem najboljšo možno popotnico za življenje. Najboljšo možno pomoč, ki jo lahko država nudi posamezniku v smislu izenačevanja izhodiščnih možnosti za srečno življenje, je splošen dostop do kvalitetnega, konkurenčnega znanja. Seveda je nemogoče natančno izračunati, koliko posameznih profilov bomo potrebovali čez 5 ali 20 let. Lahko pa brez težav vidimo, kaj načrtujejo v visoko razvitih državah. Brez težav lahko vidimo, koliko posamičnih profilov je že danes brez dela, na stroških zavoda za zaposlovanje ali zaposlenih na delih, za katera se niso šolali. Dodatno vpisovanje velikega števila nezaposljivih ob vseh teh možnostih za realne ocene meji na družbeno blaznost. Določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, je ena najpomembnejših strateških odločitev v vsaki državi. Če je slaba, lahko ustvarjamo na tisoče mladih, ki nimajo možnosti zaposlitve ne doma ne v tujini. Za prešolanje je naknadno potreben nov davkoplačevalski denar, ali pa si morajo posamezniki prešolanje plačati sami. V obeh primerih sta zapravljena čas in denar. V vseh mandatih mojega vodenja vlade RS smo načrtovanju vpisa vedno posvetili vso dolžno pozornost in tako bo tudi letos, ne glede na nerganje posameznikov, ki vidijo samo svoje ozke vrtičke in ne delujejo družbeno odgovorno. V vladi je odgovornost tako kolektivna kot posamična. Zato bo o tem, koliko vpisujemo za gospodarske profile, soodločal tudi minister za gospodarstvo, glede agronomije minister za kmetijstvo, glede sociale minister za delo in socialo ipd.Vlada bo o soglasju k vpisnim mestom, katerih razmerja v grobem prikazuje spodnja tabela, odločala odgovorno. Od takšnih odločitev je namreč predvsem odvisno, kakšne bodo vaše plače in pokojnine v prihodnjem desetletju. “ Janez Janša

Premier je v prispevku z naslovom Strateške odločitve o naši prihodnosti torej opomnil na sprejemanje različnih slovenskih in evropskih resolucij o inovativnosti, umetni inteligenci, digitalni Sloveniji in Evropi. “Govorimo o tem, kako nas lahko samo inovacije in nove tehnologije obvarujejo pred posledicami globalnega segrevanja. Istočasno načrtujemo vpise na naše javne šole in fakultete in z njimi določamo, kakšna znanja bodo imeli naši otroci čez 5, 10, 15 in 20 let,” je navedel.

Ob tem je izpostavil vprašanje skladnosti načrtovanih vpisov z razvojnimi resolucijami. “Bo Slovenija s strukturo 39 odstotkov šolajočih z znanji iz družboslovja, humanistike in umetnosti napram 37 odstotkov z znanji iz naravoslovja, tehnike in informatike sredi četrte industrijske revolucije sploh kakorkoli konkurenčna državam, kjer je to razmerje 1 proti 2,” je vprašal.

Prav tako se je po njegovih navedbah treba zavedati delovanja zakona poklicne dinamike v praksi. “Iz dobrega inženirja ali zdravnika velikokrat skozi poklicno kariero nastane tudi dober menedžer. Izjemno redko pa iz dobrega ekonomista, filozofa ali pravnika skozi poklicno kariero nastane dober inženir ali zdravnik,” je pojasnil.

Kot je poudaril premier, država potrebuje tako dobro humanistično kot tehnično inteligenco. Razmerja med posameznimi poklicnimi profili pa določajo potrebe časa in okolja, potrebe gospodarstva in javnih služb, pa tudi drugi dejavniki, kot sta demografija in ekologija, je zapisal.

Koliko posameznih profilov bomo potrebovali čez 5 ali 20 let, je seveda nemogoče natančno izračunati. Je pa mogoče brez težav videti, kaj načrtujejo v visoko razvitih državah. Brez težav je mogoče videti, koliko posameznih profilov je že danes brez dela, na stroških zavoda za zaposlovanje ali zaposlenih na delih, za katera se niso šolali. “Dodatno vpisovanje velikega števila nezaposljivih ob vseh teh možnostih za realne ocene meji na družbeno blaznost,” je pripomnil.

Napovedal je, da bodo načrtovanju vpisa zato tudi letos posvetili vso dolžno pozornost, “ne glede na nerganje posameznikov, ki vidijo samo svoje ozke vrtičke in ne delujejo družbeno odgovorno”. Od takšnih odločitev je namreč po njegovih navedbah predvsem “odvisno, kakšne bodo vaše plače in pokojnine v prihodnjem desetletju”.

Vlada v četrtek namreč še ni podala soglasja k razpisu za vpis na fakultete v prihodnjem študijskem letu. Zamik soglasja je vznemiril tako visokošolsko kot del politične javnosti, a je Janša zatrdil, da vpis ni ogrožen.

Št. komentarjev: 4
  1. mirror pravi

    Z našimi diplomami iz družboslovja v tujini ne dobiš dela. Z diplomo iz tehniških poklicev pa lahko dobiš delo. Vendar je fakulteta naravoslovja težja, kot družboslovna, zato ima manj vpisa, ker je treba trdo študirati. V družboslovnih fakultetah pa naredi vsak študent vse izpite brez težav. Ni iz trte zvita trditev, da na FDV študent pade lahko samo po stopnicah. Žal so te diplome ničvredne, ker imamo tega kadra že zdaj za 20 let vnaprej. Fakultete so zainteresirane samo za polne oddelke, za prihodnost njihovih diplomantov pa jim ni mar. Kdor je priden in pameten in gleda v prihodnost, bo izbral naravoslovno smer. Tehnične smeri in informatika sta prihodnost.

  2. exodus pravi

    Z omejevanjem vpisa bo Janša rešil dva problema v enem, manj študentov, manj profesorjev. Genialno! Sedaj manjka samo še manj politično nastavljenih profesorjev.

  3. haapy yack pravi

    hoj
    Ja res. Mladi vedo vedno manj o svoji zgodovini, človekovih pravicah in o pomenu svobode.
    Tako je proti nevednim nasprotnikom veliko lažji.
    boditevcvetju

    1. exodus pravi

      Lepo te prosim, od Sukićke in podobnih se nimajo kaj pametnega naučiti. Naj bodo pametni, naj delajo svojo kariero in hkrati skrbijo za razvoj Slovenije. Čemu služijo brezvezne diplome?

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen