Pandemija močno spremenila navade potrošnikov, precej več je spletnega nakupovanja

0

Pandemija covida-19 je v zadnjem letu močno spremenila navade potrošnikov. Ti so se v trgovine odpravili manjkrat, a ob obisku opravili večje nakupe. Nove razmere so potrošnike po mnenju poznavalcev spodbudile k bolj premišljenemu in načrtovanemu nakupovanju. Predvsem pa so v minulih mesecih bistveno bolj kot prej polnili spletne košarice.

BODITE ZDRAVI IN DOLGOŽIVI: PRIJAZNA SPLETNA TRGOVINA S PREHRANSKIMI DOPOLNILI ZA ZDRAVO IN DOLGO ŽIVLJENJE

Zasebna potrošnja je, kot izpostavlja predavateljica na Gea College in soavtorica znanstvene monografije Vedenje potrošnikov v digitalni dobi Nataša Makovec, vitalnega pomena za razvoj gospodarstva in je del našega vsakdana. “Vedenje potrošnikov se v času pandemije drastično spremenilo. Ne sledijo več ustaljenim, velikokrat rutinskim vzorcem nakupovanja in so se hitro navadili na to, da je okolje nestabilno ter so začeli sprejemati drugačne nakupne odločitve,” je vpliv covida-19 na potrošnjo za STA strnila Makovčeva.

Ob izbruhu pandemije so splet preplavile fotografije izpraznjenih polic trgovin z več koncev sveta. Tudi v Sloveniji so trgovci v prvem spomladanskem valu epidemije opažali, da so potrošniki kupovali izdelke na zalogo. “Priča smo bili paničnim nakupom in črednemu nagonu ljudi, ki se aktivira vedno v času krize, stiske in strahu pred neznanim,” je ocenila Makovčeva. Pri drugem valu tega ni bilo več zaznati.

Potrošniki po besedah Makovčeve v času pandemije kupujejo pretežno življenjsko nujne potrebščine, manj dobrin, ki niso nujne, in manj luksuznih dobrin. “Ljudje so se pri nakupih osredotočili pretežno na hrano, izdelke, povezane z zdravjem in higieno,” je pojasnila in dodala, da so se potrošniki v trgovine odpravljali manj, se izogibali gneči in bili v trgovinah manj časa kot običajno. Še posebej se je, kot je izpostavila, spremenilo nakupovanje ranljivejših skupin, ki občutijo še večjo negotovost in strah.

Medtem ko so v trgovine potrošniki zahajali manj, pa so se izrazito povečale njihove aktivnosti na spletu. “Virtualni svet nakupovanja so spoznali tudi starejši ljudje, ki so se opogumili in ugriznili v to jabolko, za kar bi potrebovali v normalnih razmerah veliko več časa,” je ocenila. Veliko prednost spletnega nakupovanja avtorica vidi v tem, da spletna trgovina nima predpisanega delovnega časa in da ni potrebnih dodatnih premikov do fizične trgovine.

Čas, ki ga porabimo za prevoz do trgovine, je pri bolj zahtevnih nakupih po njeni oceni primerljiv s časom, ki ga potrošniki potrebujejo za brskanje po spletu. “Res pa je, da pri spletnem nakupovanju ne onesnažujemo okolja, onesnažimo pa lahko naš um in poslabšamo dioptrijo, predvsem s pretirano izbiro artiklov in slabimi brskalniki ter branjem vseh komentarjev. V določenih primerih je lažje vzeti izdelek v roko in ga takoj oceniti z uporabo naših čutil,” je pretehtala slabosti in prednosti spletnega nakupovanja.

Kot je še dodala, so cene izdelkov na spletu velikokrat tudi nižje, po drugi strani pa je pomanjkljivost ta, da izdelka ne moremo preizkusiti. To sicer spletni trgovci rešujejo z možnostjo brezplačnega vračila izdelka in dobro organizirano podporo za kupce. Aktualna težava zaradi naraščajočih nakupov preko spleta je, kot je še dodala, daljša dostava ali njeni visoki stroški. Tveganje pri nakupih preko spleta lahko nastane tudi zaradi same finančne transakcije in možnih zlorab.

Selitev aktivnosti na splet in pospešena digitalizacija poslovanja sta sicer po oceni Makovčeve ključni spremembi na področju potrošništva. Podjetja, ki so se uspela hitro prilagoditi razmeram in so spremenila poslovne modele, so v veliki prednosti. Nekatera podjetja so s prihodom pandemije začela poudarjati tudi družbeno odgovornost in trajnost poslovanja.

Tudi potrošnike je pandemija spodbudila k bolj premišljenemu in načrtovanemu nakupovanju ter nižji potrošnji. “Potrošnja se je znižala, ker je po eni strani manj ponudbe (gostinstvo, turizem, kulturne prireditve, storitve itn.), po drugi strani pa zaradi psiholoških dejavnikov (varčevanje za hude čase, negotova prihodnost),” je pojasnila Makovčeva.

Po njeni oceni se bo na dolgi rok verjetno ohranil večji delež spletnega nakupovanja in komuniciranje podjetij s potrošniki preko spleta, socialnih omrežij in ostalih kanalov digitalnega marketinga. Tudi zato bodo morala podjetja izpopolniti spletno prodajo in dostavo, na način, da se bodo potrošniki počutili varno, udobno in zadovoljno. Še več bodo morali vlagati v dober odnos s potrošniki, v akcije za povečanje zvestobe kupcev ter v privabljanje novih.

Med drugim bodo morali v luči pandemije po mnenju Makovčeve znova premisliti in po potrebi preurediti trgovine v smislu večje pretočnosti, višjih higienskih standardov, pravilne postavitve blagajn … Če se bo pandemija kmalu polegla, sicer meni, da se bodo ljudje v večji meri vrnili v stare tire potrošništva. Vedenje potrošnikov je, kot je sklenila, težko napovedovati, saj na njega vpliva veliko notranjih in zunanjih dejavnikov.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen