“Kokodak in kokodajs”

1

Pri delu v Vladi RS, kot pred tem, v času treh poslanskih mandatov, sem se  pogosto srečeval s vprašanjem, bolje rečeno s “strokovnimi utemeljitvami”, ki to seveda niso, da mora ali Državni zbor nekaj preprosto potrditi brez razprave ali da mora Vlada RS nekaj sprejeti in da nima niti pravice do razprave o tem. Čista neumnost torej, zakaj bi moral poslanec v nasprotju s svojo voljo (ustavna pravica) glasovati za nekaj, za kar misli, da ni prav? In zakaj bi morala ministrica ali minister, na Vladi RS glasovati za nekaj, za kar misli, da ni prav? Poglejmo nekaj praktičnih primerov.

Poslanci so po ustavi popolnoma neodvisni pri glasovanju, nihče nima niti najmanjše pravice, da bi vplival na glasovanje poslanca, tako Ustava RS. Toda v času treh poslanskih mandatov, mi je sodna veja oblasti, zlasti Sodni svet, venomer dopovedovala, da pri imenovanju sodnikov pač moram vedno in povsod slediti le njihovi in ne moji volji, koga bom podprl za sodnika in koga ne. Oprostite popolnoma  neustaven pritisk na poslanca in nič drugega. Resnici na ljubo, poslanci v večini sledijo predlogom Sodnega sveta, toda v kaj takega jih ne zavezuje prav nič.

Podobno se dogaja na Vladi RS. Pogosto opažam trditve, da Vlada RS pač mora potrditi to ali ono, pa naj si gre za imenovanja tožilcev ali pa za potrjevanje različnih poročil različnih organov. Zakaj naj bi Vlada RS nekaj morala storiti, če na to nima nobenega vpliva? Popolnoma nerazumno.

Te dni so naši dominantni, seveda levi mediji polni kritik Vlade RS, ki naj ne bi potrdila števila vpisnih mest na posamezne fakultete v prihodnjem šolskem letu. Oglašajo se rektorji univerz, oglašajo se dekani, oglašajo se seveda levi politični aktivisti, kot tudi leve politične stranke. V en glas obsojajo Vlado RS, ki razreza vpisnih mest na fakultete naj ne bi potrdila pravočasno. Toda poglejmo si nekaj dejstev v zvezi s tem:

  • Gre za strateško pomemben dokument, ki pa ga šolsko ministrstvo ni pripravilo pravočasno, da bi lahko bil po poslovniku vlade obravnavan na pristojnih odborih in za tem na Vladi RS. Dokument je vlada prejela tik pred sejo vlade in nihče se ni mogel seznaniti z dokumentom.
  • Vlada RS dokumenta ni zavrnila, kot vam lažejo, ampak ga sploh ni obravnavala, ker je postopek jasen, najprej sprejem na odboru vlade (česar ni bilo) šele nato na seji vlade.
  • Ob predpostavki, da dokumenta na zadnji seji vlade ni poznal nihče, je povsem jasno, da ga morajo člani vlade najprej prebrati in šele nato odločati o njem.

Sicer pa nekaj splošnih ugotovitev v zvezi s tem dokumentov, brez kritike dokumenta, ki ga vlada ni obravnavala.

  • V Sloveniji imamo fakultete, ki producirajo premalo diplomantov, ki bi lahko takoj dobili službo (obe medicinski fakulteti), hkrati pa imamo fakultete, ki producirajo popolnoma nezaposljive diplomante, ki ne najdejo službe ampak so po diplomi na zavodu za zaposlovanje na socialni pomoči države.
  • Država je plačnik števila študentov na posameznih fakultetah, zakaj torej država ne bi smela povedati, katere programe bo plačevala v večji meri in katere bo plačevala v manjši meri.
  • Dekani fakultet in rektorji univerz v tem kontekstu glede na število profesorjev pač ne morejo biti kriterij koliko študentov bomo vpisali na katero fakulteto. In prav to s svojimi javnimi nastopi sedaj želijo.
  • Oglašajo se tudi bivši in sedanji profesorji, ki trdijo (Pavle Gantar), da vlada pač ne more predvidevati, katera znanja bodo za zaposlitev potrebovali bodoči diplomati čez pet ali šest let. Bistroumna ugotovitev vredna butalske nagrade, kot da bi pa profesorji vedeli kaj poučujejo in da bodo točno to potrebovali diplomanti, čez pet ali šest let.

Kakorkoli že tudi ta primer, torej primer dokumenta s katerim država pove katere programe na fakultetah bo financirala v večji in katere v manjši meri, in ves kokodak in kokodajs v zvezi s tem je primer tipičnega levega političnega aktivizma in nič drugega.

Število komentarjev: 1
  1. Pubec pravi

    Ta se pa vedno petelini!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen