Američani danes praznujejo nacionalni praznik – Dan Martina Luthra Kinga mlajšega

0

Američani danes pandemiji koronavirusa ustrezno praznujejo nacionalni praznik, dan Martina Luthra Kinga mlajšega, znamenitega borca za državljanske pravice temnopoltih in Nobelovega nagrajenca za mir, ki ga je leta 1958 ustrelil beli rasist.

V ameriški prestolnici Washington, ki se zaradi groženj podpornikov predsednika Donalda Trumpa zapira pred inavguracijo naslednika Josepha Bidna, so vseeno pripravili parado, vendar brez gledalcev in stran od centra. Parado pripravljajo že od leta 1979, to je šest let prej, preden je dan Martina Luthra Kinga mlajšega postal nacionalni praznik.

Tudi proslave drugod po ZDA v čast človeku in gibanju za napredek brez nasilja, ki ga je ustanovil, so večinoma virtualne. Suženjstvo je bilo v ZDA poraženo v času državljanske vojne konec 19. stoletja, vendar so temnopolti Američani ostali drugorazredni državljani brez dostopa do najboljših šol, bolnišnic in brez pravic, ki so se belim zdele samo po sebi umevne in s katerimi so se ZDA postavljale pred svetom.

Martin Luther King mlajši je bil pridigar v Atlanti in je ustanovil gibanje za državljanske pravice, ki je vzbudilo pozornost po vsem svetu, doma pa predvsem pozornost zvezne policije FBI, ki ga je imela pod nadzorom in obravnavala kot komunističnega prevratnika. To se je nadaljevalo tudi po leta 1964 sprejetem zakonu o državljanskih pravicah, ki je temnopolte Američane na papirju izenačil z vsemi ostalimi.

Belci na jugu so se spremembam krčevito upirali z nasiljem, saj si niso mogli predstavljati, da bi temnopolti otroci hodili v iste šole z njihovimi ali sedeli v istih restavracijah in imeli dostop do istih javnih storitev, za katere so plačevali davke.

Izvolitev prvega temnopoltega predsednika Baracka Obame je leta 2008 obudila upanje, da se bo zgodba o ameriškem rasizmu začela pomikati v zgodovino, ampak problemi so ostali in so se najbolj odmevno izražali v policijski obravnavi temnopoltih osumljencev za kazniva dejanja.

Izvolitev Obame je potem pripomogla do izvolitve njegovega nasprotja Donalda Trumpa, ki je leta 2017 med nasiljem v Charlottesvillu, kjer so se spopadli skrajni desničarji in neonacisti z njihovimi nasprotniki, izjavil, da so dobri ljudje na obeh straneh.

Politični položaj je ob letošnjem praznovanju spet postavljen na glavo, saj je bila s predsednikom Josephom Bidnom, ki je bil Obamov podpredsednik, na položaj podpredsednice ZDA izvoljena ženska mešane temnopolto-azijske krvi.

Temnopolti in zagovorniki enakopravnosti so si na trenutek oddahnili, vendar pa napad Trumpovih privržencev na kongres 6. januarja dokazuje, da težave ostajajo. Med napadalci so bili tudi tisti, ki so nosili simbole nacizma in zastave nekdanje konfederacije, ki se je v času državljanske vojne borila za ohranitev suženjstva.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen