Vitamina D jeseni in pozimi primanjkuje kar približno 80 odstotkom prebivalcev Slovenije

1

Kar približno 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenje v jesensko-zimskem obdobju ni dovolj preskrbljenih z vitaminom D, čeprav ima ta zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Tega se je treba zavedati še zlasti v času epidemije covida-19, so ob svetovnem dnevu vitamina D, 2. novembru, poudarili na Inštitutu za nutricionistiko.

DOLGOŽIV: KAKOVOSTNA PREHRANSKA DOPOLNILA

Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. V človeški koži nastaja, kadar je ta dovolj časa izpostavljena sončni svetlobi. Potrebe poleti pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, v jesensko-zimskem obdobju pa zaradi slabše moči sončnih žarkov vitamin D v koži skoraj ne nastaja, zato ga je treba vnesti s hrano. To so različna živila živalskega izvora, denimo ribe in jajca. Rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, če so obogatena, je navedel Igor Pravst z inštituta.

Na to področje se je v Sloveniji pred nedavnim osredotočila nacionalna raziskava Nutrihealth, raziskave pa se nadaljujejo v okviru raziskovalnega projekta Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D, ki ga vodijo na inštitutu.

Po predhodnih rezultatih teh raziskav Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno tri do štiri mikrograme vitamina D, medtem ko ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike ga imajo številni premalo jeseni in pozimi, ko telo ne more tvoriti vitamina D samo.

Glede na predhodne rezultate je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu morda tudi zaradi spremenjenega življenjskega sloga po izbruhu novega koronavirusa še slabša kot lani. Pri posameznikih, ki so bili poleti morda tudi zaradi protikoronskih ukrepov manj na soncu in so pridobili še manj zaloge vitamina D kot lani, bo jeseni do pomanjkanja lahko prišlo hitreje oz. v večjem obsegu kot prejšnja leta, pa je izpostavila Katja Žmitek z inštituta.

Zaradi pomanjkanja tega vitamina je naša naravna odpornost proti akutnim okužbam dihal slabša. Po besedah endokrinologinje Marije Pfeifer pa se je treba v času epidemije zavedati, da lahko vitamin D v zadostnih količinah umiri pretirano vnetno dogajanje v pljučih, ublaži potek bolezni covid-19 in morda prepreči smrt.

Zaradi vse več podatkov o ugodnih učinkih vitamina D so po njenih besedah sestavili priporočila za nadomeščanje vitamina D v času epidemije. V njih svetujejo nadomeščanje vitamina D3 v preventivne namene z odmerki od 20 do 50 mikrogramov na dan, pri čezmerno prehranjenih in tistih z debelostjo pa približno dvakrat večje odmerke.

Ob ugotovljeni okužbi s koronavirusom svetujejo večje odmerke, da se hitreje zapolnijo zaloge vitamina D in da dosežemo optimalne ravni za podporo imunskemu sistemu, nato pa vzdrževalne odmerke 50 mikrogramov na dan, je navedla Pfeiferjeva, ki je tudi predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu. Priporočila bodo od danes naprej dostopna na spletni strani Združenja endokrinologov Slovenije.

V Sloveniji so na nacionalni ravni konec lanskega leta vzpostavili strokovno skupino za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D, ki jo vodi. Načrtujejo, da bodo celostne nacionalne smernice lahko predstavili prihodnje leto.

Število komentarjev: 1
  1. haapy yack pravi

    hoj
    Madona no kaj bo pa na tole rekla farmacija? največji sovražnik Farmacije so vitamini, mikrohranila in druge oblike naravnega zdravljenja, saj se jih ne da patentirati, zato se vitamini ne uporabljajo za zdravljenje, ampak slednje sloni na patentiranih zdravilih.
    zig
    boditevcvetju

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen