Predlogu zakona o finančni razbremenitvi občin v okviru prve obravnave široka podpora

0

Predlog zakona o finančni razbremenitvi občin uživa precej široko podporo med poslanskimi skupinami. V današnji prvi obravnavi predloga zakona, ki je bil vložen decembra lani v času prejšnje vlade, zdajšnja koalicija pa v nadaljnji proceduri napoveduje njegovo dopolnitev, so imeli pomisleke predvsem v opozicijskih Levici in SNS.

Predlog zakona je plod večmesečnega skupnega dela s predstavniki reprezentativnih združenj občin, je spomnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Kot je dejal, zakon posega v devet področnih zakonov. Z njim bi občinam odvzeli nekatere naloge, ki po svoji naravi sploh niso občinske, s tem pa zmanjšali njihove stroške. Obenem bi povečali nekatere občinske prihodke in občinam zmanjšali administrativne postopke. V času, ko sam vodi ministrstvo, pa so se z občinski združenji dogovorili še o nekaterih rešitvah, ki jih želijo vnesti v zakon, zato bo koalicija v nadaljnjem postopku vložila več dopolnil, je napovedal.

Po predlogu zakona bo država od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo za otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani. Prav tako bo država prevzela financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe.

Zvišuje se upravna taksa za izdelavo lokacijske informacije, ki bo odslej plačljiva tudi za notarje, taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele bo na novo določena. V okvir administrativnih razbremenitev občin pa sodi možnost sprejemanja programa izobraževanja odraslih za več let skupaj, ne več nujno vsako leto, predvideva pa se tudi poenostavitev plačevanja prispevkov za določene kategorije zavarovanih oseb.

Med rešitvami, za katere v koaliciji napovedujejo dopolnila, je odprava prehodnega obdobja pri sofinanciranju občinskih investicij po 21. členu zakona o financiranju občin tako, da bi bilo šestodstotno sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi države mogoče že v naslednjem letu. Minister je omenil tudi dodatno sofinanciranje občin z romskim prebivalstvom, poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v enotni zakladniški račun ter prenos obveznosti plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe, na državo.

Po besedah Janje Sluga (SMC) bo država zagotavljala tudi sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin. Finančne posledice zakona tako po koncu obravnave ne bodo znašale zgolj 31,5 milijona evrov, ampak bo zaradi omenjenih ukrepov ta znesek še višji, je dodala.

Ob podpori zakonu so v koalicijskih SDS, SMC in NSi opozorili tudi na višjo povprečnino, ki jo je občinam zagotovila sedanja vlada, kar bo za občine v prihodnjem letu pomenilo približno 80 milijonov evrov več. “Pogoji za delovanje občin so pod sedanjo vlado boljši in bolj ugodni, kot so bili kadarkoli v zgodovini samostojne Slovenije,” je dejal Branko Grims (SDS), ki je ob višji povprečnini izpostavil tudi evropska sredstva za investicije.

Predlogu zakona so v prvi obravnavi podporo napovedali tudi v opozicijskih SD, LMŠ in SAB. Rudi Medved (LMŠ), v prejšnji vladi minister za javno upravo, je poudaril, da je dialog z občinami nenehno tekel in so sodelovale pri iskanju rešitev. Kar zadeva povprečnino, so želeli sistem urediti tako, da njena višina ne bi bila odvisna od volje vsakokratne oblasti. Javne finance v času prejšnje vlade so bile po njegovih besedah pod hudim pritiskom fiskalnega pravila, “zdaj vladajoči pa ste ob več kot štirimilijardnem primanjkljaju pač pogrešili še tistih nekaj deset milijonov na račun zvišanja povprečnine”, je dejal.

V Levici predlog zakona sicer razumejo kot korak v pravo smer, a nad nekaterimi predlogi niso navdušeni. Med njimi je Željko Cigler omenil spremembe pri upravnih taksah. Kot je dejal, gre za razbremenitev občin na račun občank in občanov. Prosil je tudi za pojasnilo, na kak način se bodo zagotovila sredstva v državnem proračunu oz. proračunih ministrstev za del, kjer se strošek prelaga nanje. Koritnik je zagotovil, da zaradi tega ne bo nikakršnih posegov v obstoječe proračunske postavke, sredstva pa bodo prenesena iz proračunske rezerve.

Za SNS je po besedah Janija Ivanuše predlog veliko razočaranje. Pričakovali so več konkretnih ukrepov. Ob spremembah pri taksah pa nasprotujejo tudi plačevanju prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za tujce, ki ga ob izpolnjevanju pogojev predvideva zakonski predlog.

Sicer pa so se poslanci v razpravi dotaknili tudi samega sistema financiranja občin. Robert Polnar (DeSUS) je na primer dejal, da bo treba razmišljati o povečevanju zlasti davčnih prihodkov občinskih proračunov. Jožef Horvat (NSi) je obžaloval, da še ni bil sprejet zakon o davku na nepremičnine, ki bi bil po njihovi oceni eden ključnih finančnih virov vsake občine. Dejan Židan (SD) je opozoril na potrebo po vzpostavitvi regij. Andrej Rajh (SAB) pa na neenakopraven položaj mestnih občin, pri čemer je izpostavil, da je “Maribor šele na 208. mestu po primernosti financiranja občin”.

Glasovanje, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ opravil v torek v okviru glasovanj.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen