Mag. Dejan Kaloh: Mariborska knjižnica je regijska knjižnica, ki knjižnično javno službo izvaja za več kot 180 tisoč prebivalcev! Pod nujno si zasluži nove prostore!

3

Mariborska občina je pred dnevi predstavila načrte za projekt vzpostavitve inovativnega centra Rotovž, ki bo usmerjen k promociji knjige, izobraževanja, kulture in digitalizacije. Del tega projekta bo tudi rešitev dolgo znanih težav osrednje mariborske knjižnice, ki se že leta sooča z neprimernimi prostori in s tem povezanimi težkimi delovnimi pogoji.

Kot so predstavili avtorji vizualne ideje iz arhitekturnega ateljeja Medprostor, bosta na tej lokaciji po sedanjih načrtih prostor dobili tudi nov razstavni prostor Umetnostne galerije Maribor za bolj zahtevne razstave ter manjša art kinodvorana, prenovljeno podobo pa bi dočakal tudi Rotovški trg.

Po besedah projektanta Roka Žnidaršiča je ocenjena vrednost projekta nekaj manj kot 16 milijonov evrov, mariborska občina pa si večino denarja obeta iz evropskih in državnih sredstev. Za zdaj sicer ta še ni zagotovljen, a po besedah župana Saše Arsenoviča si drugo največje slovensko, univerzitetno in obmejno mesto takšen projekt zagotovo zasluži, še posebej v letih, ko bo na voljo rekordna vsota evropskega denarja.

Pomembnost zagotovitve novega prostora za izvajanje dejavnosti mariborske knjižnice, je izpostavil tudi mariborski poslanec iz vrst SDS, mag. Dejan Kaloh: “Mariborska knjižnica je splošna regijska knjižnica, druga največja v Sloveniji. Knjižnično javno službo izvaja za 12 občin za več kot 180 tisoč prebivalcev. Osnovna problematika je seveda povezana s prostorskimi pogoji osrednje knjižnice na Rotovškem trgu, ki so seveda že dolga leta neustrezni. Za nadaljnje nemoteno delovanje, izvajanje zakonskih nalog in razvoj nujno potrebuje ustrezne prostore za svojo osrednjo knjižnico in v sklopu investicije tudi povečanje števila zaposlenih. Sedaj je zaposlenih 90 ljudi, po Standardih za splošne knjižnice bi jih potrebovali vsaj 113. Projekt Center Rotovž pa bi poleg rešitve problematike mariborske knjižnice z novim razstavnim prostorom Umetnostne galerije Maribor in kinoteko idealno zaokrožil funkcijo tega novega prostora kulture, socializacije, informacijske točke in območja vseživljenjskega učenja in ustvarjalnosti.”

Mag. Kaloh nadaljuje “Želel bi spomniti še na to. Dne 6. 10. 2016 je Vlada sprejela sklep št. 41013-59/2016/3, s katerim je v veljavni Načrt razvojnih programov 2016 – 2019  uvrstila projekt št. 3340-16-0020 “Ureditev Rotovškega trga in Mariborske knjižnice”. V obrazložitvi je zapisano: “Zaradi pomena knjižnice, ki presega pomen za lokalno skupnost, in njenih izredno slabih prostorskih pogojev, je v javnem interesu države, da se zaradi skladnega razvoja Slovenije ureditev prostorskih pogojev umesti med projekte, ki bodo sofinancirani v okviru Trajnostne urbane strategije.” Seveda levičarske vlade pod vodstvom Mira Cerarja in Marjana Šarca v teh štirih letih za rešitev problematike mariborske knjižnice niso prispevale niti evra! Verjamem, da se pod tretjo vlado Janeza Janše na Maribor in na njegove nujne potrebe – kamor zagotovo sodijo novi prostori za mariborsko knjižnico – nikakor ne bo pozabilo.”

“Projekt imamo pripravljen in v sramoto vsej državi je, da imamo takšno knjižnico, kot je zdaj. Glede na vsebine, ki gredo točno v skladu z evropskimi smernicami, in glede na to, da bo država imela več kot problem, kako počrpati 11 milijard evrov, mislim, da sploh ne sme biti nobene debate o tem, da ne bi dobili tako pomembnega kulturnega in kreativno razvojnega hrama,” je prepričan Arsenovič.

Podžupanja Alenka Iskra je povedala, da jim je junija uspelo na podlagi interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij v državi projekt uvrstiti na seznam, vendar to za financiranje projekta ne pomeni avtomatizma.

Ministrstvo za kulturo je prejelo njihovo projektno nalogo in finančno konstrukcijo in jo posredovalo tudi vladni službi za kohezijo. V predlogu proračunov za naslednji dve leti naložbe sicer ni v državnem proračunu, s pomočjo mariborskih poslancev pa so po njenih besedah pripravili amandma, ki bi investicijo vendarle vključil med projekte države.

“Vse napore vlagamo v to, da bi z deli začeli konec leta 2021,” je še pojasnila Iskra in dodala, da bi projekt v primeru uspešnega črpanja evropskega denarja moral biti zaključen leta 2023. Gradbeno dovoljenje pričakujejo v prvi polovici prihodnjega leta.

Zgodba glede nujne prenove Mariborske knjižnice se vleče že leta. V času prejšnjega župana Andreja Fištravca je prav tako že bila izbrana natečajna rešitev, pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje, a se je zataknilo z denarjem zaradi nesoglasij med različnimi svetniškimi skupinami. Fištravec je nato za knjižnico iskal povsem novo lokacijo, potem so skušali projekt poceniti, na koncu je poteklo še gradbeno dovoljenje.

Direktorica mariborske knjižnice Dragica Turjak upa, da se bo zgodba z njihovimi težavami zdaj vendarle res zaključila, prav tako je zadovoljna, da se načrti vračajo na Rotovški trg. Čeprav bodo zaradi teh dodatnih vsebin ostali brez nekaj kvadratov prostora, naj bi ga občina zagotovila na dodatni lokaciji. Že zdaj pa intenzivno iščejo nadomestne prostore v središču mesta, kjer bodo knjižnični servis lahko vzpostavili tudi v času gradnje.

Tudi direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga je vesela sicer racionaliziranega projekta, ki so se mu pridružili z velikim veseljem, takoj ko so spoznali, da gre za sinergijo več različnih vsebin. Pozdravljajo tudi umestitev kulture v najožje mestno središče, kar kaže na to, kje mestna oblast vidi pravo mesto za to področje.

Št. komentarjev: 3
  1. fojky pravi

    Vse desne vlade so pomagale Mariboru!

  2. gajba pravi

    Bravo Kaloh, od onih treh dodlov trčeka, divjak, rajh ni bilo nikoli nič!

  3. Nace pravi

    Maribor si dejansko zasluži nek sodoben kulturno-umetniški center, primerljiv s sosednjo Avstrijo. Podpiram!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen