Letošnji dan reformacije prinaša tudi sporočila o aktualnosti sprememb, ki nastajajo zaradi pandemije covida-19

0

Letošnji dan reformacije, v Sloveniji praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, je prinesel sporočila o aktualnosti sprememb, tudi pri vsakem posamezniku, v sedanjih razmerah, ki jih zaznamuje pandemija covida-19.

Državna proslava na predvečer dneva reformacije je zaradi epidemiloške situacije v državi potekala kot televizijski dogodek. Sledila je scenaristični zasnovi “odtisa misli” posameznic in posameznikov, ki so zaznamovali tisto, kar nas je vzpostavilo in nas ohranja kot narod. Proslavo je pripravila ustvarjalno-izvedbena skupina v sestavi Gregor Guštin, Marko Glavač, Igor Pirkovič, Marko Hatlak in Uroš Novak.

Slavnostni govornik predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je spomnil, da je duh reformacije za vselej osvojil Evropo in z njo slovenske dežele. Reformacija je svetu prinesla osvoboditev od spon preteklosti, pomenila je avantgardo s poudarkom na drznosti upati si gledati naprej.

Kovšca je reformacijo postavil tudi v aktualni kontekst. “Na nas je, da znamo prepoznati temeljno spoštovanje do izročila reformacije, ki je zaradi svoje daljnosežne politične in kulturne vloge preseglo prvotni verski pomen. Izročila, ki nam lahko v teh res hudih in težkih korona časih pomagajo preživeti, pa ne le preživeti, temveč dobro in polno živeti,” je povedal.

“Prav koronavirus, ta nevidni sovražnik, proti kateremu bijemo bitko, ogroža temeljne postulate demokracije, kot so svoboda, odprtost, zdravje (…) Odtujevanje družbe, zapiranje za štirimi zidovi, brezstičnost, digitalizirana izolacija, medgeneracijski konflikt (…) nova realnost, s katero se sooča ves globalni svet, ne le Slovenija,” je poudaril Kovšca.

Slavnostni govornik je zato toliko bolj poudaril srž reformatorskega gibanja, “ki se skriva prav v moči posameznika kot človeka, v njegovi individualni svobodi in družbeni odgovornosti”. “Moderna družba, kateri pripadamo, ne sme zanemariti razsežnosti duhovnega sveta na račun tehnološkega napredka in ekonomske rasti,” je dejal.

Praznično bogoslužje ob dnevu reformacije je v Moravskih Toplicah vodil častni škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša. Potekalo je brez prisotnosti vernikov v cerkvi in ga je bilo mogoče spremljati prek televizijskega prenosa.

Erniša je v pridigi dejal, da reformacija in njeno praznovanje ne pomeni le spominjati se, ampak predvsem odločitev, da se nenehno spreminjamo in uresničujemo v vrednotah, kot so pridnost, poštenost, odgovornost in empatija.

Pozval je, naj bo reformacija “skupna pot vseh tistih, ki Kristusov nauk o vesoljnem bratstvu in sestrstvu med vsemi ljudmi nosijo kot plamenico novega upanja za ves svet”, še posebej sedaj v času izzivov, med katerimi je tudi covid-19.

Zaželel je, da bi v Jezusovih besedah našli moč za premagovanje strahu, osamljenosti, malodušja ter da bi na svoja ramena prevzeli bremena in skrbi tistih, ki težko živijo. “Želim, da najdemo toplo besedo in toplo dlan, ko to najbolj potrebujemo,” je dejal.

Predsednik DZ Igor Zorčič je v petek v poslanici ob dnevu reformacije poudaril, da trenutne okoliščine od nas terjajo nove premisleke in nove pristope. Postavljeni smo pred nove izzive, je zapisal in dodal, da se poraja vprašanje, ali potrebujemo nove reformacijske tokove. “A ne pozabimo, da nas reformacija uči, da se spremembe začnejo pri nas samih,” je še dodal.

Zorčič je delo protestantskih piscev ocenil kot izjemno. “Njihova dediščina na nas ter na prihodnje rodove polaga veliko odgovornost za ohranitev našega jezika, kulture in narodne identitete,” je dodal.

Reformacija je po Zorčičevih besedah spremenila kulturno-politični razvoj Evrope, Slovenci pa da smo takrat pokazali, da spadamo med napredno misleče narode in smo se pripravljeni premakniti iz ustaljenih življenjskih navad ter narediti korak naprej vedno, ko to od nas terja zgodovinski trenutek.

Ob letošnjem dnevu reformacije je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) na pobudo predsednika vlade Janeza Janše v hrambo prejela izvod Dalmatinove Biblije, ki je bil doslej hranjen na gradu Brdo pri Kranju.

NUK hrani več izvodov Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Med njihovimi najpomembnejšimi nekdanjimi lastniki in anotatorji so Jurij Rain s Strmola, Doroteja Bohorič, Leopold Maksimilijan Rasp, Žiga Zois, Jernej Kopitar, Ivan Vrhovnik in Tomo Zupan. Rainov izvod vsebuje tudi Dalmatinovo osebno posvetilo. “Izvod z Brda je izvrstno ohranjen. Vezan je v galunsko kožo. Na sprednji platnici ima slepo vtisnjen Lutrov doprsni portret, na hrbtni platnici pa Melanchthonov portret,” so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik.

Letos mineva tudi 500 let od rojstva Adama Bohoriča, avtorja prve slovenske slovnice. Kot je za STA zapisal profesor na ljubljanski Teološki fakulteti Bogdan Dolenc, sta si bila s Trubarjem blizu po skrbi za izobrazbo, tako za najširšo osnovno izobrazbo kot za oblikovanje prihodnjih pridigarjev. Oba sta slutila, da bo le pravilno načrtovana izobrazba utrdila novo vero med Slovenci.

Bohorič je bil doma blizu Brestanice pri Krškem, zato so se odločili 500-letnico njegovega rojstva obeležiti z Bohoričevim letom.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen