Komunistični manifest Stepišnika, Repovža, pa tudi Šurle: To je 22 urednikov, ki so pod “pritiski” in se zavzemajo za “resnicoljubnost”

8

Pismo javnosti je podpisalo 22 odgovornih urednikov slovenskih medijev, ki pravijo: Celotno energijo in čas, ki jih predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj bolj preudarno usmerijo v boljše upravljanje s krizo.

Na Politikis.si smo zbrali nekatere odzive, ki pa avtorje tega pisma javnosti kažejo v nekoliko drugačni luči, ki jih osvetljuje predvsem v delu, ko jih očitno najbolj skrbi izguba denarja in vpliva. Očitki o pritiskih na njihovo delo pa so naravnost abotni, še posebej, ker so med podpisniki tudi uredniki športnih medijskih vsebin.

PREBERITE ŠE TO: Premier Janša: Zanikanje nevarnosti virusa tudi prek osrednjih medijev sili k sprejemanju ostrejših ukrepov!

“Na slovensko javnost se kot uredniki večjih slovenskih medijev obračamo s pismom, ker se zavedamo pomembnosti in kritičnosti trenutka, v katerem smo se znašli zaradi pandemije novega koronavirusa. Smo sredi globalne zdravstvene, socialne, gospodarske krize generacije, pa naj gre za zdravnike, zdravstvene delavce, politike in druge odločevalce ali novinarje in urednike. V resnici gre za čisto vsakega od nas, za nas kot družbo. Spopad z virusom in “zmaga” nad nečim, kar se je še mesece nazaj zdelo tako rekoč nepredstavljiva lekcija iz zgodovinskih učbenikov, kot fikcija iz prihodnosti, ki naj ne uide iz znanstvenofantastičnih filmov, je lahko le kolektivna akcija družbe. Je naša skupna odgovornost in test, ki preizkuša našo sposobnost razumnih ravnanj, odločitev, solidarnosti, strpnosti, potrpežljivosti in spoštljivega dialoga. Če kdaj, se moramo biti zdaj sposobni pogovarjati in pogovoriti o sebi, sicer bodo posledice strašljive in bodo nepopravljivo prizadele generacije, ki prihajajo.

Mediji, novinarji in uredniki, ki v njih delamo, in drugi soustvarjalci medijskih vsebin, se svoje vloge, odgovornosti z vso globino in brutalnostjo krize zavedamo in v skladu s tem opravljamo in bomo opravili naš del naloge. Prepričani smo, da so v zadnjih mesecih bralci, poslušalci in gledalci prek različnih medijskih kanalov, vsebinskih formatov in žanrov lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19.

Naj pri tem najprej poudarimo, da smo mediji ne glede na izjemnost časa, v katerem živimo, kot vedno najprej odgovorni javnosti: s postavljanjem vprašanj sogovornikom, čeprav za nosilce moči neprijetnih, smo ji dolžni podati celostne, relevantne informacije, dogodke pa hkrati umeščati v širši kontekst, ga pojasnjevati. Pri tem odgovore intenzivno iščemo pri stroki, v stampedu lažnih teorij in nevarno poenostavljenih interpretacij, ki nimajo nobene znanstvene podlage, vztrajamo pri preverjanju v skladu z vsemi profesionalnimi standardi poklica. Za nas šteje le resnica. Ozaveščamo in izobražujemo, hkrati pa ne molčimo ob sočasnih vprašljivih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo. Prepričani smo, da smo ga v zadnjih mesecih opravili dobro, po najboljših močeh.

Zavedamo se, da se v marsičem na razmere, v katerih smo, doslej nismo mogli v celoti pripraviti. Gre za situacijo, ki v modernem času nima enakovredne primerjave. Zavedamo se, da so zato potrebni tudi izjemni in nemalokrat izjemno boleči ukrepi, ki posegajo v naša življenja in celo civilizacijske pridobitve, v pravice in svoboščine demokratičnih ureditev na doslej nerazumljiv način. Drži, da neprijetne odločitve sprejemajo številne države po vsem svetu. V tem nismo nikakršna izjema. Smo pa nemalokrat izjema v nečem, kar nas zelo skrbi in česar ne moremo sprejeti kot del »nove normalnosti«: v nivoju komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo.

Namesto iskanja krivcev, pri čemer smo pri nas v zadnjih tednih še posebej intenzivno na tapeti neresničnih obtožb prav mediji, v primerljivih demokratičnih državah vladajoči poteze, odločitve, ukrepe večinoma konsistentno, strpno in razumljivo utemeljujejo in usklajeno osmišljajo. Redkokje oblasti tako intenzivno posegajo na področja, ki s spopadanjem s krizo nimajo nikakršne zveze, kljub deklarativni osredotočenosti prav na spopadanje s krizo. In nenazadnje, redkokje v EU so novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade. Seznam vseh tovrstnih incidentov – ti so po našem mnenju prebili vse meje sprejemljivega, ne koristijo nikomur, razen morda zelo partikularnim političnim interesom – je dokumentiran in o njih so bile obveščene tudi vse reprezentativne in relevantne mednarodne organizacije za zaščito svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki je bilo ena od ključnih pridobitev slovenske osamosvojitve.

Posledice obračunavanja z mediji so za vso družbo uničujoče: takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov. Mediji smo krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti, dolgo časa vzdrževanega nestrateškega in neodgovornega medijskega lastništva, evropsko neprimerljive, zastarele medijske zakonodaje, finančnih in kadrovskih zagat. V takšnih razmerah pritiski oblasti, s katerimi se nas večina sooča vsak teden, če že ne vsak dan, predstavljajo dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo. Ne bežimo pred kritiko, tudi ostro ne, ne zanikamo, da delamo tudi napake.

Kriza je razkrila in razgalila marsikaj, še bolj pa je poudarila neizpodbitno dejstvo: da državljani kakovostno novinarstvo potrebujejo in sodeč po raziskavah po njem tudi intenzivno posegajo. Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo vedenje, razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti in žal nemalokrat smrtonosnosti bistveno slabše. Ne kriza ne karkoli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in poskuse političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij.

Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Celotno energijo in čas, ki jih predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj bolj preudarno usmerijo v boljše upravljanje s krizo. To bi moral biti cilj vlade. Je pa v interesu vseh nas, kot družbe.”
Odgovorni uredniki medijev:
Matija Stepišnik, Večer
Nejc Jemec, Val 202, 2. program Radia Slovenija
Manica J. Ambrožič, Informativni program TV Slovenija
Bojan Budja, Delo, Slovenske novice
Mojca Petrič Bužan, Regionalni TV program, RTV center Koper – Capodistria
Tomaž Karat, Regionalni TV program, RTV center Maribor
Silva Križman, Primorske novice
Miran Lesjak, Dnevnik
Robert Levstek, Radio Maribor – Regionalni program Radia Slovenija
Goran Obrez, Ekipa SN
Gregor Peternel, Športni program TV Slovenija
Danijel Poslek, Prvi, 1. program Radia Slovenija
Andraž Pöschl, Kulturni in umetniški program TV Slovenija
Darko Pukl, Radio Si
Grega Repovž, Mladina
Simon Rosc, Novice Svet24
Andrej Šavko, Radio Koper – Regionalni program Radia Slovenija
Barbara Štrukelj, Slovenska tiskovna agencija
Silvester Šurla, Reporter
Tatjana Tanackovič, Nedeljski dnevnik
Vanja Vardjan, Razvedrilni program TV Slovenija
Matej Venier, Ars – 3. program Radia Slovenija

Št. komentarjev: 8
  1. Roman Naprudnik pravi

    Zavračati bi morali neresnice in laži,kar je v osnovi bistvo vašega poslanstva!

  2. mirror pravi

    V ponedeljek sem imel redni servis avtomobila. Ker se nisem imel kam dati, sem kupil časopis Večer, ker mi ga na spletu, ki ga preletim nonstop ponujajo. Žal v tem časopisu nimaš kaj brati. Nekaj nepomembnega športa, nobenih zanimivosti in sem ga po petih minutah vrgel v koš. Sedaj razumem, zakaj mu gre slabo.

    1. darko pravi

      Večer je padel že pod 10K naklade, njegov propad je hvala bogu neizbežen…

  3. raft pravi

    Repovžev fris pove vse. Po moje se ta lupinar ne upa ponoči niti poscati zunaj hiše.

    1. Slovenec sem pravi

      Upam da propadejo.

  4. gambit pravi

    22 prdcev iz širše populacije drekačev F571.

  5. bruh pravi

    le še en seznam najbolj podivjanih, hinavskih, lažnivih, MAFIJSKIH, kućanovih (sedaj želijo biti vsi tudi soroševi, ker zgleda , da plačuje bolje) , NESTRPNIH smrdečih pra scev in svi nj….nič več nič manj…oni so taki, izhajajo iz enoumja in komunizma sedaj so kao “napredni” (my ass) enoumni mainstream levičarji…na kratko navaden smrdeči gn oj..niti eden od njih ni vreden nobenega spoštovanja, ker razen pljuvanja po drugače mislečih, desničarjih in cerkvenih miškah ne znajo……in seveda ponižnega lizanja smrdečih levičarskih ri ti…ajd….oni so taki…… čisto vsak od njih izhaja iz smrdeče mafijske kućanove bande 571, ki jih lahko le ogabni nestrpni levićarji in histerične sterilne levićarke imajo za kao novinarje..ajd..

  6. bruh pravi

    o repovžiću pa itak ne bi…ta smrdeči udbomafijski gn oj je navaden zločinsko naravnan mafijsko ideološko politično pokoren kučanov totalitarno zvesti kader, ki je obogatel z lizanjem starih udbaških ri ti, s prikrivanjem komunistićnih zločinov, tudi klanju dojenčkov itd. itd………..oni nima vesti, je ljubljankovićev mafijski smrdeči pra sec, ki je razmel, da če se mafijsko pokori kučanovi mafijski bandi bo precej zaslužil……kar mi je znano, je pridno sodeloval… od gorice do ljubljane..in to že v letih ’90 naprej..ajd….. kakšen smrdeči nestrpni mafijski zločinski iz trebek je ta smrdeči pra sec….ajd…

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen