Evropski parlament tudi o reformi kmetijske politike in digitalnih storitvah

Evropski parlament danes začenja drugo oktobrsko plenarno zasedanje, ki bo zaradi slabih epidemioloških razmer v Evropi potekalo na daljavo. Zasedanje bo namesto do četrtka tokrat izjemoma potekalo do petka zaradi obsežnega zakonodajnega svežnja o reformi skupne kmetijske politike. Pomembna tema zasedanja bo tudi zakonodaja o digitalnih storitvah.

Kljub pritiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona evropski poslanci zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom niti tokrat ne bodo šli v Strasbourg, kjer je plenarno zasedanje nazadnje potekalo februarja. Tokrat bo zasedanje na daljavo, v razpravah pa bodo lahko prvič sodelovali tudi evroposlanci, ki ne bodo v plenarni dvorani. Po novem bodo imeli možnost sodelovati na razpravah iz pisarn Evropskega parlamenta v državah članicah.

Zasedanje se bo popoldne začelo z razpravo o zakonodajnem svežnju o digitalnih storitvah. S prihodnjim aktom o digitalnih storitvah želi Evropska unija oblikovati digitalno gospodarstvo ne le na ravni EU, temveč tudi – po vzoru zakonodaje o varstvu podatkov – določiti standarde, ki bi se uporabljali po vsem svetu. O resoluciji o tej temi bodo evroposlanci glasovali v torek.

Poslanci bodo predlagali tudi pravila za umetno inteligenco, ki naj bi spodbujala inovacije in ohranjala visoke etične standarde. O tem bodo predvidoma razpravljali danes, glasovali pa v četrtek.

Parlament bo zavzel tudi stališče o predlagani reformi skupne kmetijske politike (SKP), ki naj bi stekla prihodnje leto. Ker naj bi bilo na predloge zakonodajnega svežnja v zvezi z reformo SKP vloženih okoli 1300 dopolnil, bo tokratno zasedanje namesto običajnih štirih izjemoma potekalo pet dni. Sklenilo se bo prav s končnim glasovanjem o reformi SKP. Parlament želi, da bi kmetijska politika EU v prihodnje spodbujala okolju prijazno, trajnostno in pošteno kmetovanje, kar je ključno za varnost hrane v Evropi in podnebne cilje.

Evropska komisija bo evropskim poslancem v torek predstavila svoj delovni načrt za prihodnje leto. Ta naj bi bil med drugim posvečen okrepitvi okrevanja po krizi zaradi pandemije covida-19 ter izgradnja odpornega, ogljično nevtralnega in digitalno naprednega gospodarstva EU za vse.

V sredo pa bo predsednik Evropskega sveta Charles Michel parlamentarcem poročal o rezultatih vrha EU 15. in 16. oktobra. V ospredju vrha so bili skupni standardi za ocenjevanje epidemioloških tveganj ter prihodnji odnosi med EU in Veliko Britanijo, o čemer bodo poslanci razpravljali z glavnim pogajalcem EU Michelom Barnierjem.

Evropski parlament bo na tokratnem zasedanju tudi podal priporočila o odnosih EU z Belorusijo. Ta naj bi vsebovala izvedbo novih, svobodnih in poštenih volitev ter uvedbo sankcij, kot je zamrznitev premoženja beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka in predstavnikov njegovega režima.

V četrtek bo predsednik parlamenta David Sassoli razglasil dobitnika letošnje nagrade Saharov za svobodo misli. Finalisti za nagrado za človekove pravice so demokratična opozicija v Belorusiji, okoljski aktivisti iz Hondurasa in nadškof Mosula Nadžib Musa Mišael.