Dr. Milan Zver: V koronavirusni krizi morajo države članice EU sodelovati in biti solidarne

0

Evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval v video briefingu za novinarje pred drugim oktobrskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta. V pogovoru z novinarji je poslanec spregovoril o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih, situaciji glede koronaviursa, pa tudi glede evropskih sredstev, namenjenih kmetijskih politiki.

Kot je povedal evropski poslanec, je Evropska unija na področju kmetijstva dala skozi že kar nekaj reform. ” Gre za najstarejšo skupno kmetijsko politiko, ki se je začela znamenitega leta 1962, kajti vse do takrat so bile določene težave pri zagotavljanju prehrambene varnosti in lakote, ki je še vedno grozila, a s pametno delitvijo dela med seboj so uspeli v Evropi zagotoviti presežke hrane,” je poudaril dr. Zver in kmetijsko politiko označil kot eno najbolj uspešnih evropskih politik.

“Evropska unija je še leta 1985 ¾ sredstev iz proračuna namenila za skupno kmetijsko politiko, kasneje je ta delež začel padati, danes nameni za to področje tretjino sredstev, pa še to ne več za klasično kmetijsko politiko, ampak za razvoj podeželja,” je povedal poslanec. Dodal je, da Evropa nima težav niti s presežki niti s pomanjkanjem hrane, prav tako ta hip ni nekih nevarnosti pri nihanju cen na trgu, “a če bi do tega prišlo, bi EU tudi bila pripravljena intervenirati,” je dejal evropski poslanec. Ob tem je opozoril še na “zelenizacijo” kmetijske politike, kar je ocenil kot korak naprej v razvoju kmetijstva. 

Poslanec je prepričan, da bo precej pozornosti na naslednjem plenarnem zasedanju namenjene tudi stališču EU do Kitajske, saj se pripravlja resolucija, prav tako pa naj bi Evropski parlament sprejel določena stališča v zvezi s Turčijo, ki še naprej krši mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost države članice EU. “Ne bomo se mogli izogniti kritiki beloruskega režima in tudi do Moskve bo Evropska unija morala vzpostaviti odnos, predvsem glede tega, ker Moskva ni pripravljena sodelovati pri razčiščevanju nedavnega primera poskusa umora opozicijskega voditelja Navalnija,” je povedal evropski poslanec dr. Milan Zver.

Po njegovih besedah bo na plenarnem zasedanju zanimiva tudi razprava o novem mehanizmu na področju demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin. “Tu poteka medinstitucionalni dialog in nemško predsedstvo išče kompromisno rešitev glede črpanja evropskih sredstev in stanja vladavine prava v državah članicah,” je dejal evropski poslanec dr. Milan Zver. Po njegovih besedah je zaenkrat kot predlog za razpravo  predvidena zgolj razprava o namenski porabi evropskih sredstev in finančnih interesih EU. “To pomeni, da EU ne sme biti oškodovana zaradi porabe finančnih sredstev,” je povedal evropski poslanec in dodal, da je nemški kompromisni predlog pripravljen na način, da bo tudi razprava nekoliko blažja, saj bi sicer bila bolj napeta.  

Na dodatno novinarsko vprašanje glede dogajanj v Belorusiji, je poslanec dejal, da je parlament o tem sprejel že veliko deklaracij in resolucij. “Beloruski režim je totalitaren in oster do državljanov in civilne družbe, a vidimo, da se razmere spreminjajo, vedno več je neodvisnih političnih gibanj. Dobra novica je, da civilna družba tam živi in menim, da bi EU morala podpirati ta gibanja, pa tudi gibanja za človekove pravice,” je dejal dr. Zver. Prav tako je mnenja, da brez sankcij ne bo šlo. “Šefa beloruskega režima bi bilo treba postaviti na vrh spiska nezaželenih oseb, uvesti se mora sankcije proti tej celotni nomenklaturi,” je prepričan dr. Zver. Prav tako meni, da je cilj, da se v Belorusiji vzpostavi prava demokracija in ne zgolj formalna demokracija, kot jo spremljamo sedaj. “Upam, da se bo beloruska opozicija bolj povezala in da bo predsednik odstopil,” je še povedal dr. Zver. 

V zvezi s podnebnim dogovorom je dr. Zver izpostavil, da ima zmanjšanje odstotka emisij vpliv tudi na gospodarstvo in delovna mesta.  “Ta odločitev ima pomembno socialno noto, treba je biti razumen in ne preveč ambiciozen. Na koncu bo verjetno res obveljalo 55% zmanjšanje emisij do leta 2030 in mislim, da je to razumna odločitev,” je prepričan evropski poslanec, ki dodaja, da bo EU slej kot prej šla v smeri nizko-ogljične družbe. “Dolgoročno je sveženj več kot potreben in dobrodošel, četudi bo kratkoročno lahko znižal evropsko konkurenčnost nasproti ZDA, Rusije in Kitajske, ki takšnih dogovorov ne sprejemajo,” je povedal dr. Zver

Evropski poslanec dr. Milan Zver je odgovoril tudi na vprašanje, kakšne bodo gospodarske in širše posledice koronavirusne krize in kakšna bo Evropa po tej krizi.  “Na področju zdravja EU še nikoli ni bila tako proaktivna, kot je sedaj, to je tudi Svet včeraj ugotavljal,” je povedal evropski poslanec dr. Zver in naštel, da se EU vključuje v proizvodnjo in tudi v distribucijo cepiv. “Skratka neposredno se je angažirala na tem področju. Tudi sredstva za odpornost in obnovo so v tej funkciji, državljani EU pa so lahko hvaležni Bruslju, da je priskočil na pomoč, da se aktivno trudi pri iskanju zdravila in cepiva in da bo tudi distribucija zdravil in cepiv, ko bodo na voljo, poštena,” je dejal dr. Zver. Obenem je tudi mnenja, da je solidarnostno načelo, ki je na začetku koronavirusne krize odpovedalo,  sedaj vzpostavljeno. “Večji problem pa so države članice, ki ne želijo usklajevati protikoronavirusnih ukrepov. Usklajen pristop je v tej krizi bil namreč že večkrat  poudarjen kot najboljša metoda,” je ocenil evropski poslanec. Spomnil je, da je že pri vprašanju ilegalnih migracij bilo jasno izpostavljeno, da je ravno pripravljenost držav članic na sodelovanje glavna ovira pri učinkovitosti EU. ” V tej krizi je vrag vzel šalo in države članice bi morale bolj sodelovati ter manj tekmovati,” je prepričan dr. Zver. 

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen