Dr. Milan Zver: Koronavirusna kriza prinaša tudi nove izkušnje na področju dela in izobraževanja, ki jih bomo lahko v prihodnosti s pridom uporabili

1

Evropski poslanec dr. Milan Zver je sodeloval v radijski oddaji Evrotribuna, kjer je bilo govora o načinih blaženja gospodarskih in socialnih posledic krize, ki jo je povzročil Covid -19, o prihodnosti skupne kmetijske politike, ki se od podpore pridelave čedalje bolj usmerja k razvoju celotnega podeželja, o navezi med vladavino prava in možnostjo črpanja evropskih sredstev ter nenazadnje – o obsegu in prihodnosti programa Erasmus plus za katerega je dr. Milan Zver stalni poročevalec.

“Evropa je na začetku pandemije ravnala nekoliko nerodno, kasneje pa zelo proaktivno,” je uvodoma dejal dr. Zver, ki je izpostavil, da EU sedaj sodeluje celo na področju zdravstva, kjer nimamo neke skupne evropske zdravstvene politike, temveč so države članice povsem suverene. “Evropska unija je ustvarila  sklad za okrevanje, vključila se je v iskanje cepiva in zdravil proti koronavirusu, predlagala smernice glede distribucije cepiva, ko bo na voljo,” je dejal dr. Zver. Ob tem je še poudaril, da je drugi val koronavirusa zelo intenziven. “Povečalo se je število obolelih med mladostniki, kar je razlika s prvim valom, ko so tarče virusa bili starejši,” je poudaril dr. Zver. Izpostavil je še, da je slovenska vlada v prvem valu ravnala tako učinkovito, da je Slovenija kot prva lahko izstopila iz epidemije. ” Tudi sedaj se morajo ukrepi sprejemati, čeprav za gospodarstvo niso najbolj prijazni,” je dejal dr. Zver in dodal, da vse vlade držav članic skušajo z različnimi ukrepi tudi na področju sociale blažiti vse negativne posledice koronavirusa. “V tem izjemnem času smo se tudi veliko naučili: delamo od doma, študij poteka na daljavo in vse to so izkušnje, ki jih bomo v prihodnosti še potrebovali in jih bomo lahko uporabljali tudi v normalnih časih,” je dejal dr. Zver. Spomnil je na študijo, ki jo je opravil pred časom, da so stroški učenja in dela na daljavo bistveno nižji, prav tako pa taka oblika študija omogoča  bistveno večji dostop do izobraževalnih vsebin kot sicer.

“V razvitih državah OECD je imelo dostop do digitalnega načina učenja 90% ljudi, v manj razvitih državah je številka precej bolj nizka, vendar pa opažam, da se vse vlade, tudi slovenska, trudijo zagotoviti učencem in študentom tehnične pogoje za sodelovanje v takšnem načinu študija,” je dejal evropski poslanec. Ob tem je še dejal, da spremlja študij na daljavo v eni od šol v Slovenskih goricah. “Moram reči, da delo poteka zelo dobro, tako učitelji kot učenci so izjemno usposobljeni za ta način poučevanja in izobraževanja,” je še povedal dr. Zver.

Ko je bilo govora o stanju na področju kmetijstva in oskrbe s hrano, je dr. Zver izpostavil, da bi se bilo treba prehranjevati lokalno in času primerno, da pa je treba povečati stopnjo samooskrbe v prehranjevalni verigi. “Želel bi si, da bi Slovenci več kupovali domače, lokalno in da bi se prehranjevali zdravo, tudi času primerno,” je ob tem poudaril. Spomnil je tudi, da je Evropa v šestdesetih letih mnogo sredstev namenjala za kmetijstvo, danes pa gre vse manj proračunskih sredstev v proizvodnjo in distribucijo in vse več v razvoj podeželja in ozelenitev.  “Na področju skupne kmetijske politike imamo težavo, da se le 4- 5% mladih pod 35 let vključi v kmetijstvo. Potrebujemo mlajše generacije in to je ena od šibkih točk, v prihodnje bo treba temu posvetiti več pozornosti,” je dejal dr. Zver, ki je ocenil, da bo treba več sredstev nameniti tudi promociji kmetijskega poklica.  

V povezavi z zunanjepolitičnimi temami je dr. Milan Zver poudaril, da “odkar imamo v EU skupno predstavništvo za zunanjo in varnostno politiko, je Evropa vendarle malo bolj proaktivna na mednarodnem področju, a ne izkorišča vseh potencialov, ki jih v zunanji politiki ima.” “Imamo 3x večjo konzularno mrežo kot ZDA, učinkovitost vseh držav članic pa z ZDA ob tem ni primerljiva,” je dejal dr. Zver, ki je enako oceno dal za področje vojske. “Če bi bili bolj povezani, bi bili bolj konkurenčni,” je ocenil evropski poslanec, ki je ob tem tudi mnenja, da smo z izbiro šefa evropske diplomacije v zadnjih dveh mandatih imeli nekaj smole. “Ni dovolj samo koliko denarja je na voljo, pomembno je tudi, kdo vodi to funkcijo, to morajo biti močne politične osebnosti,” je ocenil dr. Zver.

Dejal je še, da kljub temu, da je bila Evropska unija v zadnjih nekaj letih bolj neučinkovita in neodzivna, pa se zadnja leta vedno bolj odziv na dogajanje v soseščini. “Pred 10 leti smo bili neuspešni v Vzhodnem partnerstvu, slab je bil evropski odziv na dogajanje v Mediteranu, ko je potekala arabska pomlad, v mirovnem procesu med Izraelci in Palestinci Evropa nima ključne vloge, čeprav Evropa daje veliko finančnih sredstev za rešitev tega spora. Enako je, na primer z Iranom in Turčijo, z Rusijo,” je naštel evropski poslanec. Ocenil je, da EU čaka ogromno dela, da pridobi zaupanje v globalnem merilu, da bo bolj učinkovita in da si pridobi nazaj zaupanje v soseščini, vključno z Rusijo.

Ko je bilo govora o vladavini prava, ki jo želijo nekateri povezati s črpanjem evropskih sredstev, je dr. Zver spomnil, da je že pred časom predlagal oblikovanje mehanizma, ki bi pomagal in nadziral stanje vladavine prava na področju sodstva, v nekaterih državah članicah. “Takrat sem imel v mislih tudi Slovenijo, ker smo imeli ogromne sodne zaostanke, veliko nezaupanje ljudi v sodstvo, politično motivirano afero Patria in se mi je zdelo, da bi bilo veliko lažje, če bi od zunaj dobili nek impulz za reformiranje sodstva, pravosodnega sistema in vladavino prava,” je dejal dr. Zver. Opozoril je tudi na to, da nekatere mehanizme glede vladavine prava EU že ima in jih je tudi že uporabila, kot na primer za Romunijo in Bolgarijo.  “Tudi Lizbonska pogodba omogoča postopke kot so bili uvedeni proti Poljski in Madžarski. Proti temu, da se vladavino prava poveže s črpanjem evropskih sredstev, pa sem glasoval zato, ker je mehanizem nedodelan in bi se lahko uporabil v politične namene, tako kot se sedaj uporablja proti Poljski in Madžarski,” je poudaril evropski poslanec in povedal, da ima levica v Evropskem parlamentu trenutno  večjo politično moč pri koordinaciji predsednika Evropskega parlamenta, kjer določijo, katere teme bodo prišle na evropski parket. “Preko tega bi se lahko preneslo zoper katero državo se lahko uvedejo sankcije oziroma, da se jim ne dovoli raba evropskih sredstev,” je dejal dr. Zver in ocenil kot “nevarno, če bo politika začela na takšen način in pod nejasnimi kriteriji določati vprašanje vladavine prava.” Po njegovih besedah bi tak mehanizem, o katerem se govori, lahko pomenil tudi konec Evropske unije v prihodnosti. “Nemško predsedstvo je sedaj pripravilo kompromisni predlog, ki pravi, da če država članica ne črpa evropskih sredstev namensko, v skladu s finančnimi interesi EU, se lahko uvede določene sankcije. Dikcija vladavina prava je v tem predlogu padla ven,” je še dejal dr. Zver in tak razplet ocenil kot dober. Vseeno pa je izrazil prepričanje, da bo tudi v prihodnosti ta tema ponovno na mizi, pri čemer je poudaril, da mora biti v vsakem primeru pri takšnem mehanizmu jasna ločnica, kjer ne sme biti dvojnih meril.

Glede programa Erasmus+, ki je eden najbolj priljubljenih programov, je dr. Zver dejal, da ga je koronavirusna kriza zelo prizadela. ” Koronakriza je nastopila ravno v času, ko se pogajamo za naslednjo sedemletno finančno perspektivo in glede na hud padec mobilnosti je naš položaj in moj položaj kot pogajalca zelo šibak,” je dejal dr. Zver. Ob tem je poudaril, da ima sicer močan mandat Evropskega parlamenta, da zahteva trikratno povečanje sredstev na programu, a verjetno se bo treba izpogajati za neko srednjo ocenjeno vrednost. “Svet je nazadnje predlagal manj kot 22 milijard evrov, kar postavlja pod vprašaj uresničevanje osnovnih nalog Erasmus+ in odločitev o treh novih večjih pobudah, to so pobuda evropske univerze, centri poklicne odličnosti na evropski ravni, ki so pomembni za poklicno izobraževanje in iniciativa DiscoverEU, preko katere polnoletni Evropejci dobijo karto za vlak in prosto potujejo po Evropi. Te iniciative pod takšnimi finančnimi pogoji kot zaenkrat kažejo pogajanja, ne bi mogle priti v Erasmus+ paket,” je povedal dr. Zver, ki je še dodal, da se Evropski parlament prav zato pogaja za to takšen znesek, da bodo vse tri pobude živele še naprej. Ob tem pa je še povedal, da so bila pogajanja zaradi koronavirusa nekoliko odložena.”

Število komentarjev: 1
  1. Johan pravi

    Iz njega pa res ” vrejo” same modrosti

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen