Z zdravim življenjskim slogom do zdravega srca in ožilja

0

Bolezni srca in ožilja so še vedno eden najpogostejših povzročiteljev smrti na svetu. Svetovni dan srca, ki ga bomo obeležili v torek, z geslom Prepreči spodbuja k zdravemu življenjskem slogu, ki zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Za zdravje svojega srca lahko skrbimo sami, so poudarili v Društvu za zdravje srca in ožilja.


Bolezni obtočil so še vedno najpomembnejši morilec na svetu, saj povzroči skoraj 18 milijonov smrti vsako leto, je na današnji spletni novinarski konferenci pred dnevom srca izpostavil predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc. Čeprav smo v zadnjih 30 letih v Sloveniji dosegli velik napredek in znižali umrljivost zaradi bolezni srca in žilja za 50 odstotkov, po zadnjih podatkih iz leta 2018 te bolezni povzročijo še vedno 33 odstotkov vseh smrti med moškimi (3298) in 44 odstotkov med ženskami (4563). Z razvojem medicine in preventivnimi ukrepi se je po njegovih besedah sicer zmanjšalo število smrti, ne pa tudi stopnja obolevnosti.

Za Cevca ni dvoma, da je najučinkovitejša in tudi najcenejša preventiva izogibanje nezdravim življenjskim navadam, kot sta kajenje in pretirano sedenje, ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga že pri vrtčevskih otrocih. “Ko pa je bolezen že prišla, je treba skrbno in vztrajno jemati potrebna zdravila, saj lahko tako zadržujemo napredovanje bolezni in zaplete. Za pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja pa so potrebni pregledi in meritve, še posebej v času covida-19,” je opozoril Cevc.

Pri bolnikih s covidom-19, sploh tistih s težkim potekom bolezni, namreč pogosteje nastajajo strdki tako v venah (venska tromboza, pljučna embolija) kot tudi v arterijah (možganska kap), kar bolnike dodatno ogroža, je pojasnila podpredsednica društva Tjaša Vižintin. Preprečevanje širjenja okužbe z nošenjem mask in vzdrževanjem fizične razdalje je po njenem mnenju tudi zato ključnega pomena.

Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport se je dotaknil nedavno objavljenih podatkov, po katerih so v času epidemije in šolanja doma pri dveh tretjinah otrok upadle vse gibalne sposobnosti, pri več kot polovici se je povečal delež podkožnega maščevja, debelost pa je narasla kar za 20 odstotkov. “Srčno-dihalna vzdržljivost je pri tem utrpela kar 17 odstotkov padec, kar je izjemno slab obet za zdrav razvoj ‘korona generacije’,” je poudaril.

Stanje po mnenju Starca zahteva takojšnje iskanje rešitev in omejevanja škode, potreben pa bo širok konsenz družbe ter usklajeno sodelovanje zdravstvene, izobraževalne in športne stroke. Način, na kakršnega smo se lotili omejevanja širjenja okužb covida-19, se je po njegovem mnenju pokazal za neustreznega, saj je ob zmanjševanju tveganja okužb povečal vrsto drugih zdravstvenih tveganj najmlajše populacije.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen