V Bruslju na mizi nov migracijski pakt, nov poskus odprave zastoja pri azilni reformi

0

Evropska komisija bo v sredo razgrnila nov migracijski pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri azilni reformi in preprečil katastrofe, kakršna se je nedavno zgodila v grškem centru za migrante Moria. Temeljil bo na načelu obvezne solidarnosti, ki naj bi vključevala tudi sporno premeščanje prebežnikov v tesni povezavi z vračanjem nezakonitih migrantov.

Migracije so ena osrednjih in najbolj eksplozivnih tem v EU od oktobra 2013, ko je v brodolomu pred italijansko Lampeduso umrlo več kot 360 beguncev. Po še enem katastrofalnem brodolomu ob libijski obali spomladi leta 2015 je tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker predlagal obvezne begunske kvote, ki so razklale unijo in povzročile zastoj pri prenovi evropskega azilnega sistema, čeprav je bila resna migracijska kriza v letih 2015 in 2016 dramilo, da je reforma nujna.

Najbolj migracijsko obremenjene države unije vztrajajo pri obveznih kvotah, medtem ko jih je višegrajska četverica vseskozi odločno zavračala. Pred poletnim premorom je bilo od nemškega predsedstva slišati, da si ne predstavljajo novega azilnega dogovora brez obveznega premeščanja migrantov, medtem ko je sedem članic – višegrajska četverica, Slovenija, Estonija in Latvija – junija v pismu komisiji odločno zavrnilo obvezno premeščanje prebežnikov med članicami EU.

Nedavna tragedija v centru za migrante Moria na grškem otoku Lezbos je znova osvetlila pereče dejstvo, da EU nima delujočega migracijskega in azilnega sistema. Predlagateljica novega pakta, evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson pravi, da je Moria posledica pomanjkanja skupne evropske politike, in zatrjuje, da lahko novi pakt, ki ga bo predlagala v sredo, bistveno izboljša razmere.

Johanssonova je minuli četrtek v pogovoru s skupino bruseljskih medijev povedala, da je po številnih pogovorih dobila vtis, da je vseh 27 držav pripravljenih na kompromis. Ocenjuje, da je našla pravo ravnotežje: “Mislim, da bo rezultat tak, da ne bo nihče zadovoljen.” Je pa treba po njenih besedah za kompromis “dedramatizirati” migracijsko politiko. “Ne gojim iluzije, da bi morale imeti vse članice enak pogled na migracije. Menim pa, da je mogoče doseči dogovor tudi z različnimi pogledi,” je dejala.

Komisarka je ob tem izpostavila, da se je realnost od zakonodajnega svežnja po krizi leta 2015, o katerem se članice nikoli niso uspele poenotiti, spremenila. Tedaj je bilo okoli dva milijona nezakonitih prihodov v EU, od tega 90 odstotkov beguncev, zato je bil zelo močan poudarek na premeščanju. Lani pa je bilo v EU izdanih 2,4 milijona dovoljenj za bivanje, večinoma iz družinskih razlogov ter za delo in študij. Bilo je le 140.000 nezakonitih prihodov, od tega le tretjina beguncev, dve tretjini ljudi pa se mora vrniti.

Tudi v teh okoliščinah je sicer po komisarkinih besedah vsekakor potreben mehanizem obvezne solidarnosti. Na ključno vprašanje, ali bo ta vključeval sporne obvezne kvote za premeščanje prebežnikov, Johanssonova ni podala jasnega odgovora. Poudarila pa je, da je premeščanje del rešitve ter da se bodo morale v določenih kriznih razmerah odzvati vse članice v skladu s svojo velikostjo, zmogljivostmi in gospodarskim položajem. Nobena članica se ne bo mogla izogniti odgovornosti in “poslati le nekaj odej”.

Rešitev naj bi vključevala tesno povezavo med premeščanjem in vračanjem prebežnikov. Predvidene sestavine pakta sicer niso nove, se pa pričakuje inovativen pristop in več prožnosti pri uresničevanju načela obvezne solidarnosti. Mehanizem obvezne solidarnosti naj bi sicer vključeval tudi izkrcane migrante, ki jih rešijo v Sredozemlju.

Ker je kar dve tretjini migrantov, ki pridejo v unijo, treba vrniti, bo v novem paktu nasploh velik poudarek na vračanju, pri čemer bo ključno zagotoviti hitrejši proces. Komisarka načrtuje sistem, v katerem bo oseba hkrati dobila negativno odločitev glede azila in odločitev o vrnitvi.

Evropska azilna politika je v glavnem opredeljena z dublinskim sistemom, ki vključuje dublinsko uredbo. Temeljno načelo te uredbe, ki je bila nazadnje prenovljena leta 2013, je, da je za obravnavo prošnje za azil pristojna članica, kjer je oseba prvič vstopila v EU. V novem migracijskem paktu bodo predlagali novo spremembo obstoječe dublinske uredbe, pri čemer načela odgovornosti prve države vstopa ne bodo povsem odpravili, temveč ga bodo spremenili.

Pomemben del novega pakta bo tudi krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita, pri čemer Johanssonova izpostavlja potrebo po krepitvi preseljevanja prebežnikov iz tretjih držav v unijo, zavrača pa vzpostavljanje migracijskih centrov zunaj EU in “izvoz pravice do azila”, saj da je pravica do prošnje za azil na ozemlju EU temeljna pravica, ki jo je treba obraniti.

Komisarka izpostavlja tudi, da centrov, kakršen je bil v Morii, ne bi smeli imeti. Zavzema se za ustrezno upravljane sprejemne centre z jasno omejitvijo časa, ki ga lahko migranti preživijo v takšnem centru. Med drugim napoveduje tudi predloge za razvoj evropskega azilnega podpornega urada EASO v pravo agencijo in jasne predloge za spoprijemanje s problemom sekundarnih migracij.

Komisarka opozarja tudi na povezavo med delujočo skupno migracijsko politiko in schengnom, češ da unija potrebuje skupno migracijsko politiko, sicer bo ubila schengen. “Formalna povezava” med migracijami in schengnom pa se ji ne zdi prava pot naprej.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen