Poročilo IEP: Zaradi globalnih podnebnih kriz bi do leta 2050 lahko bilo razseljenih 1,2 milijarde ljudi

0

Glede na novo poročilo, objavljeno v sredo, bi lahko v naslednjih 30 letih zaradi svetovnih podnebnih kriz več kot milijarda ljudi bila pregnana s svojih domov.

Register ekoloških groženj, ki ga vodil inštitut za ekonomijo in mir s sedežem v Sydneyju (IEP), je predvidal, da bo do leta 2050 razseljenih kar 1,2 milijarde ljudi po vsem svetu. Prav nobena država se ne bo mogla izogniti vplivom podnebne krize – vendar bodo najbolj prizadete najrevnejše in najbolj ranljive populacije na svetu.

“Ekološke grožnje in podnebne spremembe predstavljajo resne izzive za svetovni razvoj in mir,” piše v poročilu. “Najodpornejše države na svetu, ki se soočajo z ekološkimi zlomi, pogosteje doživljajo državljanske nemire, politično nestabilnost, družbeno razdrobljenost in gospodarski kolaps.”
Poročilo se je opiralo na podatke mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, Center za spremljanje notranje razseljenosti, Organizacija za prehrano in kmetijstvo ter predhodne raziskave IEP o stopnji odpornosti držav. Na podlagi teh številk je IEP nato izračunal relativno grožnjo rasti prebivalstva, pomanjkanja vode, negotovosti s hrano, suš, poplav, ciklonov ter naraščanja temperature in morske gladine.
Poročilo ugotavlja, da v 31 državah z nizko odpornostjo živi več kot milijarda ljudi, kar pomeni, da te države ne bodo sposobne prenesti vpliva ekoloških sprememb v prihodnjih desetletjih.
Regije, ki se soočajo z največjim številom groženj, so podsaharska Afrika, Južna Azija, Bližnji vzhod in Severna Afrika, piše v poročilu.
“Vsi ti ljudje ne bodo razseljeni, verjetno pa jih bo veliko,” je razvidno iz poročila IEP.

Države z boljšimi viri na predelih sveta, kot sta Severna Amerika in Evropa, bodo lažje obvladovale posledice teh nesreč – vendar se bodo verjetno soočile z velikimi pretoki podnebnih beguncev, opozarja poročilo.
“To bo imelo velike družbene in politične učinke, ne samo v državah v razvoju, temveč tudi v razvitih, saj bo množično razseljevanje povzročilo večje begunske tokove v najbolj razvite države,” je v sporočilu za javnost dejal ustanovitelj IEP Steve Killelea, in dodal, da bodo ekološke spremembe “naslednja velika svetovna grožnja našemu planetu.”

Število svetovnega prebivalstva trenutno znaša 7,8 milijarde. Do leta 2050 naj bi ta številka dosegla 10 milijard, kar bo obremenilo že tako raztegnjene naravne vire, piše v poročilu, ki se sklicuje na podatke oddelka za ekonomske in socialne zadeve OZN.
Večina te rasti prebivalstva naj bi se zgodila v državah z nenehnimi oboroženimi spopadi, na primer v podsaharski Afriki, piše v poročilu.
Poročilo je navajalo tudi raziskave globalne neprofitne organizacije World Resource Institute, da se bo do leta 2050 globalno povpraševanje po hrani povečalo za 50%, 3,5 milijarde ljudi pa bi lahko trpelo zaradi negotove dobave prehrane.
Pomanjkanje vode je lahko še bolj pomembno vprašanje – že več kot 2,6 milijarde ljudi se sooča z visokim ali ekstremnim vodnim pomanjkanjem, kar pomeni, da nimajo dovolj vode za svoje potrebe ali da je njihova oskrba z vodo v nevarnosti – tako poročilo.
Podnebne spremembe so povzročile motene padavine, naraščajoče temperature in druge ekološke vplive, ki že ustvarjajo vodne krize – leta 2019 je v Chennaiu, šestem največjem indijskem mestu, skoraj zmanjkalo vode. Vsak dan je bilo treba prevažati vodo iz drugih držav, pri čemer so ljudje na soncu ure in ure stali v vrsti, da so vrče polnili s svojim dnevnim obrokom vode.
Do leta 2040 bo skupno 5,4 milijarde ljudi – ali več kot polovica predvidenega svetovnega prebivalstva – živelo v državah, ki se soočajo z velikim ali ekstremnim vodnim pomanjkanjem. Med temi državami bosta tudi Indija in Kitajska, dve najbolj naseljeni državi na svetu, piše v poročilu.
To bi lahko povzročilo še več nasilje in konfliktov, ki ne samo destabilizirajo gospodarstva in vlade, ampak spodbujajo množične migracije. Samo v zadnjem desetletju so se nasilni incidenti, povezani z vodo, po vsem svetu povečali za 270%, je poročal IEP s sklicevanjem na podjetje WorldWater za vodne rešitve.

V zadnjih letih se po vsem svetu dramatično povečujejo naravne nesreče, za katere strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da so simptomi poslabšanja podnebne krize – divji požari v Kaliforniji, vročinski valovi po Evropi, strahovi pred zrušenjem jeza na Kitajskem in rekordni orkani na jugu ZDA.
Azijsko-pacifiška regija je bila najbolj prizadeta regija; študija je pokazala, da se je v zadnjih 30 letih tam zgodilo 29% vseh naravnih nesreč. Evropa je imela globalno gledano drugo največje število naravnih nesreč na svetu.
Leta 2019 se je Indija soočila z največjim razseljevanjem prebivalstva zaradi naravnih nesreč, pri čemer je moralo 5 milijonov ljudi zapustiti domove, piše v študiji. Raziskovalna skupina je ugotovila, da so lani naravne nesreče razselile 25 milijonov ljudi – in njihovo število bo verjetno še naraščalo.
In te naravne nesreče najbolj prizadenejo revnejše države; v najmanj razvitih državah ubijejo sedemkrat več ljudi kot v visoko razvitih, ugotavlja poročilo z uporabo socialno-ekonomskih kazalcev iz prejšnje raziskave IEP o ekološki odpornosti. Ne zato, ker se nesreče v revnejših državah dogajajo pogosteje ali z večjo surovostjo – ampak zato, ker so te države manj zmožne prestati tovrstni šok.
Vse te grožnje bodo skupaj ustvarile migracijsko krizo, ki bo nato lahko povzročila stranske učinke, kot so povečana politična nestabilnost, globalna negotovost in večje sovraštvo do priseljencev.
Mednarodno sodelovanje in tuja pomoč, povezana s podnebjem, bosta ključnega pomena za ublažitev teh učinkov in pomoč državam v razvoju pri oblikovanju boljše odpornosti, piše v poročilu. Ta vrsta mednarodne pomoči se je od leta 2000 do 2018 že povečala za 34-krat, ko se je izkazal celoten obseg krize, vendar še vedno “precej manjka do tistega, kar je potrebno za nadaljnje reševanje teh vprašanj”, opozarja poročilo.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen