Nadzorniki HSE soglašali s sklenitvijo koncesijske pogodbe za hidroelektrarne na srednji Savi

0

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je po ponedeljkovi prekinitvi seje danes popoldne soglašal s sklenitvijo koncesijske pogodbe za hidroelektrarne na srednji Savi. Podpis koncesijske pogodbe – tej mora zeleno luč pred tem prižgati še vlada – bo predvidoma v petek, so sporočili iz HSE, ki je koncesijo prejel decembra 2005.

Nadzorniki so poslovodstvu HSE dali soglasje k podpisu koncesijske pogodbe z vlado za rabo vode za proizvodnjo električne energije na Savi od Ježice do Suhadola. Seznanili so se tudi s sporazumom o ureditvi načina izvajanja koncesije na srednji Savi ter potrdili strategijo gradnje projekta hidroelektrarn do leta 2030, in sicer za hidroelektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke, ki jih bodo zgradili najprej.

Zeleno luč koncesijski pogodbi mora zdaj prižgati še vlada, ki bo o tem odločala na sredini seji.

Generalni direktor HSE Stojan Nikolić je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so dobili soglasje k začetku projekta, na katerega čakajo že 15 let. “Gre za pomemben korak naprej tako k povečanju energetske samozadostnosti Slovenije kot tudi k izpolnjevanju zahtev po postopnem razogljičenju gospodarstva in družbe, ki jih pred nas postavlja Evropska unija,” je dejal.

Projekt bo po njegovih besedah še povečal vlogo skupine HSE kot največjega slovenskega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov. “Ponosni smo, da lahko z njim pripomoremo k okoljsko čistejši državi in njeni energetski oskrbi,” je dodal.

Projekt gradnje hidroelektrarn so nadzorniki obravnavali že v ponedeljek, a so sejo prekinili, ker so pred odobritvijo sklenitve koncesijske pogodbe želeli dodatna pojasnila o investicijski dokumentaciji.

Usklajevanje koncesije za izgradnjo do 12 hidroelektrarn med Ježico in Suhadolom je bilo dolgotrajno, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa je ob nedavnih obiskih na terenu, kjer bodo po načrtih gradili, spomnil, da bodo za gradnjo najprej na vrsti hidroelektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke. Koliko hidroelektrarn bodo zgradili, še ni znano, odvisno bo predvsem od postopkov umeščanja v prostor.

“Trenutno imamo za energetsko izkoriščanje srednje Save načrtovanih med devet in 12 hidroelektrarn, končno število pa bo odvisno od tega, koliko se bo lahko posegalo v prostor, kakšen bo vpliv na naravo in ostalo infrastrukturo,” je pred mesecem dni za STA pojasnil vodja projekta srednjesavskih elektrarn na HSE Jure Šimic.

Po podpisu pogodbe bodo po optimističnem scenariju potrebovali še tri do štiri leta za sprejetje državnega prostorskega načrta. Predvidoma leta 2024 bi začeli graditi prvo srednjesavsko hidroelektrarno, v dve- do triletnih zamikih pa še preostali dve.

Za izgradnjo ene hidroelektrarne potrebujejo približno tri leta in pol, okoli leta 2027 bi tako lahko začela delovati prva. Z delnim prekrivanjem gradnje bi lahko do leta 2030 zgradili prve tri zasavske hidroelektrarne. Šele po sprejetju prostorskega načrta bo mogoče govoriti o investicijski vrednosti, ko bo jasno, kaj vse bo treba narediti – od omilitvenih ukrepov do urejanja infrastrukture.

Po zadnjih grobih ocenah naj bi sicer prve oz. spodnje tri hidroelektrarne skupaj stale 350 milijonov evrov, pri čemer bo, ker gre za kanjonski del Save, kjer ne bo potrebno veliko vlaganj v infrastrukturne ureditve, večji del naložbe predstavljal energetski del. Prve tri elektrarne naj bi stale od 95 do 100 milijonov evrov, preostalih 50 do 60 milijonov evrov pa naj bi šlo za potrebne infrastrukturne ureditve.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen