Nad državnim tožilcem pri zavrženju ovadb v primeru hujših kaznivih dejanj poslej več ne bo zgolj modro nebo, ampak bo vmes še predstojnik tožilstva!

7

DZ je zadnji dan septembrske seje začel s predlogom vladne novele zakona o državnem tožilstvu, ki v 24. členu uvaja sopodpis vodje državnega tožilstva k zavrženim ovadbam. Po koalicijskem dopolnilu pa bo dal tožilec vodji tožilstva pred odločitvijo o zavrženju ovadbe v primeru hujših kaznivih dejanj osnutek akta le na vpogled.

Osnutek akta mora dati na vpogled vodji državnega tožilstva denimo takrat, ko ni suma, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje. V primerih kaznivih dejanj, za katera je predpisana več kot osemletna zaporna kazen, pa se bo vodja državnega tožilstva v skladu z omenjenim dopolnilom o razlogih za zavrženje posvetoval še z dvema državnima tožilcema.

V delu opozicije pa z dopolnilom predlagajo, da se 24. člen črta, ker po njihovem mnenju posega v neodvisnost tožilca. Glasovanje o dopolnilih bo danes.

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je dejala, da se s predlogom usklajuje slovenski pravni red z evropsko uredbo o Agenciji EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah Eurojust, odpravlja nepravilnosti, ki jih je pri izvajanju dežurstva državnega tožilstva ugotovilo računsko sodišče, in dodatno krepi vlogo vodje državnega tožilstva pri zagotavljanju učinkovitosti in enotnosti pregona.

Predlagani sopodpis vodje tožilstva po njenih besedah pomeni izvedbo tistega, kar že določa dokument o enotni politiki pregona glede zavrženj. Zakonodajalec, ki ne more posegati v samostojnost državnega tožilca, lahko le z organizacijskimi ukrepi znotraj državnotožilske funkcije zagotavlja pravno varnost z zakonodajo še posebej ob ugotovitvi neposrednega kršenja človekovih pravic, je izpostavila. Iz strokovnih nadzorov vrhovnega državnega tožilstva po njenih navedbah izhaja, da je do nekaterih kršitev prihajalo.

Poslanske skupine koalicijskih strank so v predstavitvi stališč poudarjale pomen predloga za krepitev vloge, ki jo ima državnotožilska funkcija. Delež zavrženih ovadb utemeljeno odpira vprašanje, ali pristojni organi kazniva dejanja preganjajo dovolj zavzeto in dosledno, so ocenili v NSi. Povprečen delež zavrženih ovadb je leta 2005 znašal 39 odstotkov, lani pa že kar 61 odstotkov, je dejal Blaž Pavlin. Ob takih podatkih je po njegovem mnenju potrebno ukrepanje.

Po mnenju SDS je zaradi velikega števila zavrženj pod vprašanjem učinkovitost in enotnost pregona. Vsa sodišča namreč ne zavračajo kazenskih ovadb v enakih zadevah iz enakih razlogov in v enakem obsegu, je dejal Franc Breznik. Tudi razlogi za zavrženje po njegovih besedah niso vedno pravilni, kar vse kaže na to, da je nujno potreben pravočasen in strokoven nadzor nad delom posameznih tožilcev v fazi, ko je še mogoče vplivati na odločitve tožilstva.

V DeSUS novi 24. člen vidijo kot korak v smeri večje učinkovitosti in enotnejše politike pregona. Po njihovi oceni gre le za nadgradnjo že veljavne obveznosti posamičnega državnega tožilca, da svojemu neposrednemu vodji predloži osnutek akta, je dejal Jurij Lep. V SMC pa se strinjajo z mnenjem posvetovalnega sveta evropskih tožilcev iz leta 2018, po katerem neodvisnost tožilcev ne pomeni, da lahko počnejo vse, je dejal Dušan Verbič.

Število zavrženih kazenskih ovadb je nesorazmerno, se s koalicijo strinjajo tudi v opozicijski SNS. Državni tožilec lahko z lahkoto zavrže kazensko ovadbo in konča postopek, je dejal Jani Ivanuša. Po njegovih besedah bi moralo biti sodišče tisto, ki odloči, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno ali ne.

Do vladnega predloga rešitev pa so kritični v preostalem delu opozicije. V Levici so se vprašali, zakaj se tako mudi s predlogom. Razlog je po njihovi oceni političen, saj gre za zavezo iz koalicijske pogodbe. Predlagana rešitev v 24. členu lahko pomembno vpliva na odločitev državnih tožilcev, je opomnil Željko Cigler.

Tudi po mnenju SAB nihče ne sme posegati v odločitve tožilcev. Predlog bo vodjo tožilstva tudi močno obremenil, kar bo negativno vplivalo na trajanje postopkov, je dejal Andrej Rajh. Preučiti bo namreč moral celotno gradivo, je pojasnil.

Predlog je nesprejemljiv, saj skuša občutno zmanjšati avtonomnost tožilstva, ki je ustavna kategorija, so poudarili v LMŠ. Državni tožilec je pri svojem delu vezan na ustavo, zakone in mednarodno ratificirane pogodbe. Če bodo dopustili, da bodo tožilci podvrženi obveznemu zakonskemu nadzoru in vsebinskemu vmešavanju v njihovo strokovno odločitev, se bo v njihovo delo prikradla politika, je posvarila Tina Heferle.

Podobno so izpostavili v SD. Država mora zagotavljati neodvisnost in nepristranskost pravosodnih organov in krepiti zaupanje v pravosodni sistem, je prepričana Meira Hot.

Z dopolnilom Levice, LMŠ, SD in SAB bi sporni 24. člen črtali. Že iz uvodnih določb zakona o državnem tožilstvu po njihovih besedah izhaja, da je položaj državnega tožilca podoben sodnikovemu, kar mu zagotavlja samostojnost in neodvisnost. Slovenski državni tožilec ni uradnik, ampak pravosodni funkcionar z neomejenim mandatom in visoko stopnjo odgovornosti za svoje delo, so poudarili.

Št. komentarjev: 7
  1. Ajda pravi

    Odlično SDS! Postavimo pravno državo nazaj, kamor spada. V ustavo RS!

  2. Nace pravi

    Pravilno in zadnji čas. Ploskam vladi.

  3. raft pravi

    Jaka, glede na to, da srbi kupujejo Slovenijo s slovenskim denarjem, se glede obveščevalnih služb kar strinjam, ker naša SOVA kot da spi ali pa celo še kaj hujšega.
    Ne strinjam pa se glede kapitalizma. Pod orožje smo šli, da se rešimo Balkana.

    1. Pubec pravi

      Si pozabil, da Slovenijo kupujejo tudi Madžari? Da bi se rešil njih si tudi bil pod orožjem ali prav za
      to?

  4. marko pravi

    Bomo videli, če bo to kaj pomagalo pri tožilskem preganjanju udbo in zoki mafije!

  5. Pubec pravi

    Si pozabil, da Slovenijo kupujejo tudi Madžari? Da bi se rešil njih si tudi bil pod orožjem ali prav za
    to?

  6. bruh pravi

    vse kar omenjuje našo legalizirano rdečo mafijo, je dobrodošlo..ajd

    razni smrdeči pubci bodo zato seveda zverinsko cvilili….ajd… predvidljivo….ajd

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen