Ministrstvo odgovarja na sedem neutemeljenih zahtev kulturnikov

0

Z ministrstva za kulturo so posredovali odziv na dopis s sedmimi zahtevami, ki so jih kulturniki v ponedeljek naslovili na ministra Vaska Simonitija. O prvi zahtevi, naj minister opravlja tekoče posle, so zapisali, da Simoniti deluje skladno z zakonom in svoje delo opravlja zelo odgovorno, nadalje pa so podali še njihov pogled na druge zahteve.

Okoli 30 kulturnih organizacij, ki se jim je pridružilo še več kot 200 delavk in delavcev v kulturi, od Simonitija med drugim zahtevajo, naj začne dosledno opravljati tekoče posle, naj se bori za svoj sektor, vztraja pri povečanju deleža za kulturo in naj brani javni interes, pozvali pa so tudi k umiku predloga sprememb in dopolnitev medijske zakonodaje ter k zaščiti javne RTV in STA “pred uničevalnimi vplivi vsakokratne aktualne politike”.

Z ministrstva so v odzivu na zahteve, ki je v celoti objavljen na spletni strani ministrstva, glede pozivov, naj minister podpiše odločbe za statuse, opomnili, da vpis v razvid samozaposlenih še ne pomeni priznanja pravice do plačila socialnih prispevkov, ki se jo pridobi v ločenem postopku. Ocenjujejo, da je doslej “skoraj vsak lahko izkazoval status vrhunskega umetnika”, število samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov pa se je v 15 letih po njihovih navedbah povečalo za več kot 50 odstotkov.

Dodali so, da je “obseg ljudi, ki dosegajo kriterije že tako širok, da presega okvire racionalnosti in finančnih zmožnosti ministrstva”, minister pa, da “deluje skladno z zakonom, ki govori o njegovi odgovornosti glede racionalne in namenske porabe sredstev”. Zato vsak predlog odločbe tudi osebno pregleda in preveri, ali so pogoji za pridobitev statusa izpolnjeni. Če niso, predlog odločbe vrne strokovnim službam. “Iz takega opisa postopka je razvidno, da minister svoje delo opravlja zelo odgovorno,” so sporočili z ministrstva.

Kulturniki so ministra pozvali tudi, naj se dejavno vključi v pripravo življenjskih in pravičnih priporočil in zahtev NIJZ za kulturne dogodke in prireditve ter se bori za svoj sektor. Z ministrstva so odvrnili, da je “Slovenija kot ena prvih držav v Evropski uniji konec aprila izdala priporočilo o odprtju galerij, muzejev in knjižnic, prav tako pa je kulturi pomagala bolj obsežno kot večina držav EU”. Med drugim so zapisali, da se na ministrstvu proaktivno vključujejo in sodelujejo “pri olajšanju in morebitnem poenotenju protokolov za upoštevanje varnostnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa”.

Sektor za umetnost na ministrstvu po zapisu dnevno obravnava zaprosila za izvedbo dogodkov in izdaja ustrezna potrdila, na spletni strani pa na ministrstvu že od prvega vala epidemije z navodili in vsemi smernicami NIJZ ažurno obveščajo uporabnike, izvajalce in vse deležnike, ki delujejo v kulturi. Ti in še drugi ukrepi so bili po zapisu ministrstva pripravljeni ravno zaradi aktivne vloge Simonitija na vseh sejah vlade: “Njegov cilj – ohraniti redno financiranje kulture, kljub temu, da se dogodki in program niso mogli v celoti izvesti – je bil s predlogom rebalansa proračuna 2020 dosežen.”

Glede umika predloga rebalansa proračuna ministrstva za kulturo in poziva kulturnikov k višanju sredstev za kulturo, sploh v luči pandemije, pa so na ministrstvu ponovno pojasnili, da v resnici ne gre za tako obsežno krčenje, ampak za prenos kohezijskih sredstev v naslednji proračunski leti. “Poudariti je treba, da se sredstva krčijo ali prenašajo v naslednje proračunsko leto izključno tam, kjer programov ni bilo mogoče izvesti v celoti; to so posebej načrtovani dogodki v tujini, številne prireditve na ljubiteljski ravni, še zlasti pa investicije, kjer je zaradi dvainpolmesečne blokade prišlo do zamud pri pripravi dokumentacije ali izvedbi del. Drugje so programska sredstva pa denar za plače in socialne pravice ostali neokrnjeni ali so se celo povečali,” so zapisali in postregli z dodatnimi podatki in številkami.

Med zahtevami kulturnikov je bila tudi pobuda k vzpostavitvi redne komunikacije z deležniki in uporabniki storitev ministrstva. Na ministrstvu so odgovorili, da javnost o svojih aktivnostih redno obveščajo s sporočili za javnost na svoji spletni strani in na družbenih omrežjih.

“Minister za kulturo in državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc sta aktivno, ambiciozno in vneto sodelovala pri pripravi treh protikoronskih zakonov. Ko je večina zaposlenih delala od doma ali bila na čakanju, sta skupaj z zaposlenimi v kabinetu bila na delovnem mestu in se redno srečevala z družbenimi deležniki. Samo v času epidemije sta opravila skupaj več kot 100 sestankov,” so navedli.

Na pobudo naj na ministrstvu “sankcionirajo katastrofalno vodene postopke ter funkcionarje in uradnike, ki ne spoštujejo zakonskih in etičnih norm”, pa so odvrnili: “Postopke, za katere smo ugotovili, da so se vodili slabo, smo ponovno preučili. Zaradi slabega dela smo že opravili nekatere menjave v različnih sektorjih. Pripravljamo še nekaj sprememb, vse v želji, da bi ministrstvo postalo bolj učinkovito in operativno sposobno. Od vseh zaposlenih terjamo spoštovanje zakonskih in etičnih norm, zoper vse, ki se teh postulatov ne bodo držali, bomo na ministrstvu ukrepali v skladu s pravnimi normami.”

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen