Arheologi v Libanonu odkrili vinsko prešo iz železne dobe

0

Nemško-libanonska arheološka ekipa je južno od mesta Sidon v Libanonu raziskuje staro feničansko mesto že skoraj dve desetletji, zdaj pa so z univerze v Tubingenu sporočili, da so našli prešo za izdelavo vina iz železne dobe.

Gre za ostanke mesta iz osmega stoletja pred našim štetjem, raziskave pa so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa objavili v strokovni reviji Antiquity.

“Imeli smo le pisne dokaze o feničanskem vinu v Biblosu in Sidonu, zdaj smo našli še materialne dokaze o izdelavi feničanskega vina,” pravi soavtorica raziskave Helene Sader. Pri tem so arheologi upali na tovrstne dokaze, saj so v prejšnjih izkopavanjih potrdili, da je bilo v okolici mesta veliko območij, kjer so gojili trto. “Predvidevamo, da so na tem območju več stoletij v velikem obsegu izdelovali vino, Za Feničane je bilo velikega pomena tudi zaradi uporabe na verskih obredih,” še izpostavljajo avtorji.

Najdba je zelo pomembna, saj je dokazov o produkciji vina v obdobju Feničanov le zelo malo. Najdba pa zdaj razkriva, kako so v pradavnini dejansko izdelovali to omamno pijačo. V študiji trdijo tudi, da so Feničani igrali zelo pomembno vlogo pri širjenju trte in izdelavi vina v celotnem Sredozemlju.

Čeprav je najdba stara med 2500 in 2800 let, pa nikakor ne predstavlja začetka vinogradništva. Po nekaterih podatkih naj bi ljudje v današnji Turčiji neposredno ob meji z Gruzijo trto načrtno gojili že pred 8000 leti. Nekateri arheologi pa trdijo celo, da so že nomadska plemena v mlajši kameni dobi kljub stalnim selitvam med potjo obirala grozdje v naravi in ga predelovala.

Najbolj jasni so dokazi iz Stare Grčije in Rima. Tam je imelo vino celo svoja bogova – Dioniza in Bakhusa.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen