Zoper Radonjića ovadba zaradi suma krive ovadbe, pokončni sodnik odgovarja: Poglejte samo modus operandi razveljavljenih sodb muslimanom in Albancem!

3

Sodnik Zvjezdan Radonjić je ovaden zaradi suma, da je drugim sodnikom neupravičeno očital podkupljivost. Meni, da je preiskava nesmisel, ker mora biti za krivo ovadbo dejanje naklepno, sam pa da je postregel z verodostojnimi podatki. Vrhovno sodišče ob tem poudarja, da se od sodnikov pričakujeta in zahtevata moralna integriteta in etično ravnanje.

Ovadbo zoper ljubljanskega okrožnega sodnika Radonjića je zaradi suma krive ovadbe vložil eden od oškodovancev v primeru o podkupovanju na ljubljanskem višjem sodišču. Radonjić je namreč februarja 2018 podal ovadbo o primeru domnevnega podkupovanja na višjem sodišču, še sedem drugih primerov, ki so jih obravnavali višji sodniki, pa je bilo po njegovem mnenju prav tako sumljivih. Specializirano državno tožilstvo je Radonjićevo ovadbo zavrglo. Sodnik je kolegom z višjega sodišča neupravičeno očital podkupljivost in postregel z očitkom, da pogosto razveljavljajo sodbe muslimanov in Albancev, obsodbe Slovencev pa potrjujejo.

Kot je za STA pojasnil Radonjić, ki zanika očitke o krivi ovadbi, za svojimi trditvami stoji. Poudaril je, da ni širil lažnih obtožb, vedoč, da so lažne, temveč je policiji posredoval podatke, s katerimi je seznanjen.

“Imajo material osmih sodb, ki so bile na prvi stopnji obsodilne, na drugi so bile razveljavljene. V vseh primerih so bili pritožniki prebivalci BiH ali Kosova, kar nakazuje na stabilen modus operandi, saj ta populacija praviloma hitro zapusti državo in ni nagnjena razkrivanju podkupovanj, vedoč, da je to nevarno, saj podkupljeni udarijo nazaj z ovadbami, kot v tem primeru,” je pojasnil.

Prepričan je, da so za naznanitev kaznivega dejanja podkupovanja obstajali več kot dovolj jasni indično sklenjeni dokazi, ki pa jih policiji “ni uspelo dokazati, zaradi zarote molka, pogojene s strahom pred nedotakljivim ter z lastno vpletenostjo v nudenje podkupnin”. “Gre za eno izmed najtežje dokazljivih dejanj, ki jih je praviloma možno dokazati le skozi serijo kombiniranih tajnih ukrepov”, ker pa mora večino teh odrediti preiskovalni sodnik, policija ne more zagotoviti tajnosti njihovega izvajanja, je pojasnil.

Pri tem je navedel, da je policiji ob naznanitvi kaznivega dejanja tudi pojasnil, da gre za indične dokaze, kar materialno pravnih ni, pri tem pa ni zavajal ali lažnivo ovajal. “Eno je, kar človek ugotovi ali ve, povsem drugo je, kar lahko dokaže,” je pojasnil in dodal, da so sodniki policiji dolžni sporočiti vsa spoznanja, do katerih so prišli, vse podatke (in ne dokaze).

Za krivo ovadbo kazenski zakonik predvideva kazen zapora do dveh let, če to dejanje stori uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, pa je predvidena zaporna kazen do treh let.

S Sodnega sveta so za STA sporočili, da zaenkrat niso seznanjeni s postopkom zoper sodnika Radonjića. Zakon o sodniški službi sicer določa, da sodni svet predlaga DZ, da sodnika razreši, če je ta obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev. Če pa je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z zlorabo sodniške funkcije, mora po tem zakonu predsednik vrhovnega sodišča sodniku izreči začasno odstranitev iz sodniške službe. Ta ukrep suspenza lahko prav tako izreče, če je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti.

Na Sodnem svetu sicer niso navedli, kolikokrat je njihova komisija za etiko in integriteto že obravnavala ravnanja Radonjića in kakšna stališča je sprejela, ker z njimi v neanonimizirani obliki seznani le pobudnika ter obravnavanega sodnika. Prav tako niso pojasnjevali morebitnih disciplinskih postopkov zoper Radonjića, ker je v postopkih na disciplinskem sodišču pri Sodnem svetu zoper sodnike javnost izključena, če se sodnik tej pravici ne odpove.

Na vrhovnem sodišču pa so medtem spomnili, da je izjave Radonjića ob javni razglasitvi ene od sodb, v katerih je omenjal pritiske pri sojenju, presojala komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu in dopolnila smernice za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi.

Poleg tega je bilo po njihovih navedbah disciplinskemu sodišču podanih več predlogov za uvedbo disciplinskega postopka. V začetku julija letos je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič v dopisu disciplinskemu sodišču zaradi dolgotrajnosti postopanja opozoril na pomen ažurne izvedbe postopkov, ministrici za pravosodje Lilijani Kozlovič pa je podal tudi pobudo za razmislek o morebitnih potrebnih spremembah zakonske ureditve disciplinskega preverjanja delovanja sodnikov.

Kot so navedli, je Florjančič med drugim je izpostavil, da je od vložitve prvega predloga v še odprtih disciplinskih zadevah minilo že več kot leto dni, od očitanih disciplinskih kršitev pa dve leti. Ob tem je poudaril pomen zagotavljanja hitrega disciplinskega postopka po določbah zakona o sodnem svetu, “saj drugačno ravnanje lahko krni ugled sodstva in pobudnikov disciplinskih postopkov”, so še pojasnili na vrhovnem sodišču.

Poudarili pa so še, da se od sodnikov poleg strokovne avtoritete pričakujeta in zahtevata tudi moralna integriteta in etično ravnanje. “Le tako se lahko zagotavlja javno spoštovanje sodnikov in zaupanje v sodstvo,” so prepričani.

Št. komentarjev: 3
  1. bruh pravi

    vsi smo vedeli in napovedovali, da bo kućanov mafijski rdeči klan -preko svojih v sodstu – težili, preganjali radonjića…v drugih časih bi ga že davno likvidirali…ajd-….oni so taki….

    1. Re gornjemu pravi

      Škoda, da tebe še niso

  2. rumi pravi

    Šipša nona ti bo kmalu kakšen albanez rekel radonjiću moj…

Odgovori uporabniku rumi
Prekliči komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen