Ugledno avstrijsko nagrado za celoten knjižni opus je Dragu Jančarju podelil avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen

1

Na univerzi Mozarteum v Salzburgu so dopoldne avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost podelili slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Nagrado je Jančarju podelil avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.

Jančar je izrazil veselje, da je žirija, ki so jo sestavljali vrhunski literarni strokovnjaki, nagradila njegovo delo. Kot je še povedal za STA, jih je očitno prepričal zlasti roman In ljubezen tudi.

Jančar je povedal, da mu pogosto zastavljajo vprašanje, kaj je zanj evropska literatura. “Predstavljam si, da obstaja neka evropska literatura kot velik orkester ali zbor, v katerem pa se sliši posamezne glasove. Ti govorijo iz lastnih izkušenj, različnih estetik, različnih načinov pripovedovanja,” je pojasnil.

Po njegovih besedah vsak pripoveduje o malih izkušnjah iz svojega okolja. “In če se to potem dobro znajde v tem evropskem orkestru, je del te evropske literature,” je dodal.

V obrazložitvi nagrade piše, da je ena od odlik Jančarjeve literature, da ob posamezniku prikaže izkrivljenja zgodovine.

Ministrica za kulturo Andrea Mayer je Jančarja po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA na današnji prireditvi označila kot “evropskega pripovedovalca v slovenskem jeziku”. Kot je povedala, je nedavno prebrala njegov roman In ljubezen tudi. “Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se nacionalna meja čez noč spremeni v fronto,” je dodala.

Jančarjev roman je prebral tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, ki je danes Jančarju tudi predal nagrado. Prejel ga je v dar od slovenske veleposlanice, branje Jančarjevega romana pa je označil kot pravo doživetje.

Katja Gasser, ki vodi oddelek za literaturo Avstrijske radiotelevizije ORF, je v laudatiu poudarila, da Jančar v svojem pisanju že leta nasprotuje oženju pogledov in opozarja na nevarnost enodimenzionalnosti. V svojih delih pripoveduje o političnih preobratih 20. stoletja in totalitarnost osvetli kot nekaj, kar je usmerjeno proti človeku. Sočasno človeka predstavi v vsej njegovi kompleksnosti in raznolikosti.

Jančar je v nemškem prostoru znova opozoril nase lani s prevodom romana In ljubezen tudi, ki je v izvirniku izšel leta 2017. Med drugim pa sta bila v nemškem govornem prostoru zelo odmevna tudi romana Galjot in To noč sem jo videl.

Kot je za STA še povedal Jančar, je bil roman To noč sem jo videl zelo bran in je doživel več ponatisov, medtem ko je Galjot “šel v svojem času nekoliko mimo”. Doživel je sicer dva ponatisa, a so ga brali predvsem kot zgodovinski roman, medtem ko so ga zdaj začeli brati kot bolj aktualen roman. V Parizu je izšel v trenutku, ko je izbruhnila pandemija novega koronavirusa, bralci so prepoznali, da govori o zelo aktualnih stvareh.

V romanu junak beži pred kugo, pojavom, ki je minil. Zdaj se sicer po Jančarjevih besedah ne spopadamo s kugo, vendar pa nas nenadoma ogroža nekaj, česar ne poznamo, kar je nevidno in čemur se za zdaj ni sposobna parirati in se zoperstaviti vsa tehnologija. “In to je pojav, ki je vsekakor zanimiv tudi za literaturo,” je dodal.

Jančar (1948) sodi med najpomembnejše slovenske pisatelje in med največkrat prevajane slovenske avtorje. Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, več Rožančevih in več Grumovih, ter evropsko nagrado za kratko prozo. Leta 2018 je za roman In ljubezen tudi prejel četrtega kresnika. S kresnikom so bili nagrajeni še Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011).

Avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo letno podeljujejo za celoten literarni opus evropske avtorice ali avtorja, ki je v mednarodnem prostoru še posebej opažen. Znaša 25.000 evrov.

Število komentarjev: 1
  1. Tonč pravi

    Kapo dol pred spoštovanim Dragom Janćarjem!

Odgovori uporabniku Tonč
Prekliči komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen