Kardinal Rode na Brezjah z zgodovinskimi besedami: Sprava je mogoča, po 150 letih zopet lahko sanjamo o zedinjeni Sloveniji!

4

Na Brezjah se je na današnji praznik Marijinega Vnebovzetja kljub epidemiološki situaciji zbralo okoli 3000 ljudi, ki so prisluhnili pridigi ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Ta je bila tokrat posvečena kardinalu Francu Rodetu, za katerega je bilo vodenje današnjega slovesnega bogoslužja na Brezjah biserna maša.

Kot je povedal Zore, so se danes na Brezjah pri Mariji Pomagaj, kamor že 200 let romajo slovenski kristjani, zbrali zato, da bi se “zahvalili za Božjo pomoč, ki so je deležni po Mariji in da bi po Mariji Pomagaj Očetu izročili svoje prošnje in potrebe vsakdanjega življenja.” V preostali pridigi pa se je Zore osredotočil na Rodetovo 60-letnico duhovniške službe.

Spomnil je, da je v preteklosti tudi Rode kot ljubljanski nadškof večkrat ob velikem šmarnu nagovoril vernike na Brezjah. Pri tem je skrb za usodo naroda izražal na različne načine. Opozarjal je na “nevarnosti, ki grozijo narodu zaradi nizke rodnosti, samomorov in splavov, mamil in alkoholizma ter na šolo, ki ateizira, namesto da bi vzgajala za vrednote – vse to pa z željo po moralni prenovi in normalnih odnosih med Cerkvijo in državo”.

“V spominu vernih in nevernih so bili govori, ki sem jih imel v tistih letih v narodnem Marijinem svetišču, jasni in odločni, nekateri so rekli, da so ostri,” je po današnji maši povedal Rode in spomnil, da so bile reakcije medijev silovite. “Očitali so mi, da vnašam razdor v slovenski prostor, da sejem sovraštvo do drugače mislečih in podobno,” je dejal.

“Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, da nisem govoril iz potrebe po protagonizmu ali iz želje po oblasti, ampak iz notranje nuje, kot pastir, ki je pred Bogom odgovoren za svojo čredo, prepričan, da je tu v igri njegova večna usoda. Tega neverni seveda niso mogli doumeti. Razumeli pa so me verniki in duhovniki, ki so jih boleli napadi na pastirja,” je poudaril.

Ponižanja je vzel kot križ, ki ga mora nositi, če hoče hoditi za Gospodom po ozki poti. “Samo sprejemanje križa vodi k odrešenju. Taka je logika evangelija. Te pa ne razumejo vsi. Raje živijo v lagodnem miru in v nezahtevni letargiji, ki ne terja naporov in ne prenese jasne besede. Raje imajo hlapčevski molk in idejno meglo,” je izpostavil.

Leta 2004 je papež Rodeta poklical v Rim in odtlej Rode ni neposredno vplival na dogajanje v Sloveniji. “Spremljalo pa me je, kot etično čutečega Slovenca, breme naše pretekle zgodovine in želja po spravi,” je dejal in dodal, da je potreba po spravi z leti vse močneje prodirala v slovensko zavest. Ob tem je pohvalil dejanja sprave v letošnjem letu.

Spomnil je, da sta junija predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša položila vence pred domobransko grobišče v Macesnovi Gorici, nato pa v Smrečju pri Turjaku počastila spomin na partizane, ki so padli pod domobranskimi streli. Pahor je podobno dejanje sprave ponovil julija 2020 v Bazovici pri Trstu. “Zbliževanje med vsemi, ki v srcu dobro mislijo, lahko steče, sprava je mogoča. Po 150 letih zopet lahko sanjamo o zedinjeni Sloveniji,” je sklenil Rode.

Na Brezjah so danes obeležili tudi 20. obletnico imenovanja Brezij za Slovensko Marijino narodno svetišče. Rode je takrat dejal, da so Brezje postale srce Slovenije: “Milostni kraj, kamor se bodo v prihodnjih stoletjih zgrinjale množice vernih Slovencev iz vseh krajev naše dežele. Kraj gorečih prošenj in zahvale. Kraj upanja in krščanskega poguma. Kraj, kjer se bo utrjevala naša narodna zavest in se bo krepil državniški čut. Kraj radodarne odprtosti za življenje in smelega gledanja v prihodnost. Kraj vseslovenskega bratstva in sprave.”

Kljub epidemiološki situaciji je tudi danes osrednji maši na Brezjah, ki je kot običajno potekala na prostem, prisluhnilo več tisoč ljudi, ki so lahko mašo spremljali tudi iz parka ob baziliki in iz Parka miru, kjer je bilo poskrbljeno za ozvočenje. “Tako se je ta množica romarjev, ki je prišla k slovesni sveti maši k Mariji Pomagaj lahko razporedila po večjem območju,” je pojasnila vodja Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt.

Udeležba je bila sicer manjša kot prejšnja leta, ko so beležili po več kot 5000 obiskovalcev, danes pa so jih na osredji maši našteli med 3000 in 3200. Romarji sicer na veliki šmaren na Brezje prihajajo preko celega dne. V svetišču pa so v skladu z navodili Slovenske škofovske konference uvedli več ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Na trgu so omejili število stolov in jih namestili na ustrezno razdaljo ter udeležence pozvali, naj tudi vsak sam poskrbi za varno razdaljo. Ob vstopu v baziliko pa sta obvezna uporaba mask in razkuževanje rok.

Št. komentarjev: 4
  1. ANTON pravi

    Na slovesnost sprave povabite še hitlerja, musolinija in papeža pija 12-tega

    1. sandi pravi

      Ti si bedak. Kronani bedak.

    2. Ernest pravi

      Bolane misli!

  2. Micka Kovačeva pravi

    On bi se spravil, vendar mu prej uredite grad , da bo tam spravljen

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen