Jančar bo drevi prejel avstrijsko nagrado za evropsko književnost

0

Pisatelju Dragu Jančarju bodo drevi v Salzburgu podelili avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. V obrazložitvi piše, da je ena od odlik Jančarjeve literature, da ob posamezniku prikaže izkrivljenja zgodovine.

Avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo letno podeljujejo za celoten literarni opus evropske avtorice ali avtorja, ki je v mednarodnem prostoru še posebej opažen. Znaša 25.000 evrov.

Jančar je v nemškem prostoru znova opozoril nase lani s prevodom romana In ljubezen tudi, ki je v izvirniku izšel leta 2017. Jančar v romanu, ki se začenja leta 1943 v takratnem Marburgu, kasneje Mariboru, vedno znova menja obdobja in protagoniste ter se pri tem ponovno izkaže kot velik pripovednik, kronist in humanist. V nemškem govornem prostoru sta bila med drugim zelo odmevna romana Galjot in To nič sem jo videl.

K dosedanjim vidnejšim dobitnikom prestižne literarne nagrade sodijo poznejši dobitnik Nobelove nagrade za literaturo Patrick Modiano (2012), Mircea Cartarescu (2015), Karl Ove Knausgard (2017), Zadie Smith (2018) in nazadnje Michel Houellebecq.

Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar (1948) sodi med najpomembnejše slovenske pisatelje in med največkrat prevajane slovenske avtorje. Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, več Rožančevih in več Grumovih, ter evropsko nagrado za kratko prozo. Leta 2018 je za pričujoči roman In ljubezen tudi prejel četrtega kresnika. S kresnikom so bili nagrajeni še Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011).

V romanu In ljubezen tudi je opisal moč oziroma nemoč ljubezni prek zapletenega odnosa nekdanjega pripadnika enot SS in sodelavke OF, ki mu je pomagala, ko se je ranjen zatekel v njeno klet. Jančar je v pogovoru ob predstavitvi knjige leta 2018 dejal, “da se na tej točki zgodi trenutek globokega sočutja in ljubezen za hip premaga vse, tudi ogromno razliko med njima”.

Jančar v svojih delih velikokrat obravnava spore posameznika z družbenim okoljem. Po omenjenem romanu In ljubezen tudi je bil med njegovimi zadnjimi projekti potopis Postaje (2018), v uvodu katerega je zapisal: “Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima.” V pogovoru za STA je med drugim spregovoril o skupnih evropskih vrednotah.

“Danes vemo, kaj je demokracija in kaj to ni, namreč različne oblike diktatur. Vemo, kaj so človekove vrednote in kaj niso. Do te vednosti pa v Evropi nismo prišli s kakšnim trenutkom, ko se je ljudem nenadoma v glavah posvetilo, kaj so te vrednote, pač pa skozi zgodovino antike in krščanstva, renesanse, racionalizma in razsvetljenstva, idej o socialni enakosti in nacionalizmov. Zgodovina Evrope je zgodovina tavanj in zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov,” je poudaril.

Podelitve nagrade se bo udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Ministrica za kulturo Andrea Mayer bo zvečer priredila tudi sprejem Jančarju v čast.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen