Zgodovinski dan: Predsednika Pahor in Mattarella položila venca k obeležjem v Bazovici, Narodni dom v Trstu pa formalno v rokah slovenske manjšine

1

Predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta danes pri Bazovici položila venca k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom.

Ob poklonu pred obema spominskima obeležjema sta se predsednika obeh držav prijela za roke.

Poklon pred bazoviško fojbo je minil v spravnem duhu, poleg predstavnikov institucij pa so se ga udeležili tudi predstavniki javnega življenja in civilnodružbenih organizacij.

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je ob robu slovesnosti poudarila, da gre za zgodovinski dan, “prelomni dan za zgodovino Trsta, za zgodovino te meje”. Po njenem mnenju je pomembno tudi dejstvo, da sta se predsednika poklonila na dveh simbolnih krajih, ki sta ju vsaka posamezna skupnost izbrali za svoj simbolni kraj.

“Mislim, da je to začetek nekega novega procesa, neke nove prihodnosti, na kateri bomo gradili našo evropsko identiteto,” je ocenila Rojčeva.

Glede polemik okoli Pahorjevega poklona pred bazoviško fojbo je senatorka menila, da so vsi mrtvi vredni spoštovanja in da “ima vsakdo pravico, da spoštuje svoje mrtve. To je temelj, na katerem lahko gradimo medsebojno spoštovanje, ne smemo pa zlorabljati mrtvih, kot se je dogajalo v teh letih na 10. februar (dan spomina na žrtve fojb, op. STA), in ne smemo iz njih narediti nekaj, česar tudi oni ne bi hoteli”.

Tudi Walter Bandelj iz Sveta slovenskih organizacij je ocenil, da gre za velik dan, ki pomeni tudi začetek meddržavnega dialoga. Po njegovem mnenju ne smemo pozabiti niti fašističnih grozot niti tistega, kar se je zgodilo kasneje. Tako je poudaril, da se moramo usmeriti v prihodnost in doseči spravo. “To je začetek. Škoda, da se ni začelo že pred desetimi leti,” je dodal.

Da bo današnji dogodek ostal zapisan v zgodovinskih knjigah, je prepričan tudi predstavnik ezulske organizacije Nacionalno združenje Julijska krajina in Dalmacija Antonio Ballarin, ki je dejal, da je prvič, da se je predsednik ene od bivših jugoslovanskih republik poklonil spominu na fojbe. Dejal je, da je bazoviška fojba simbol “etničnega čiščenja, ki so ga bili po drugi svetovni vojni deležni Italijani v teh krajih”. Sicer pa Ballarin pričakuje, da se bo z Narodnim domom na ravni italijanske države uredilo tudi vprašanje vračila premoženja optantov.

Predsednik organizacije Renzo Codarin pa je opozoril, da gre za vprašanje medsebojnega spoštovanja in priznavanja krivic, ki so jih izkusili pripadniki obeh narodov. Po njegovi oceni so polemike okoli današnjih slovesnosti v resnici zelo omejene in zajemajo le peščico ljudi, ki so nasprotovali vrnitvi Narodnega doma oz. Pahorjevemu poklonu žrtvam fojb.

Paolo Sardos Albertini iz ezulske organizacije Nacionalna liga je spomnil, da je ob letošnjem dnevu spomina na žrtve fojb sam izrazil pričakovanje, da bi tudi predstavniki slovenske in hrvaške države čim prej obiskali bazoviško fojbo, “da bi se skupaj spomnili žrtev iste tragedije”. Slovenski predsednik Pahor se je po njegovem prepričanju s poklonom pred fojbo poklonil spominu tako italijanskim kot slovenskim žrtvam.

Pred poklonom slovenskega predsednika pri bazoviški fojbi so se na mejnem prehodu Fernetiči zbrali protestniki, ki temu obisku nasprotujejo. Po ocenah slovenskih novinarjev jih je bilo okoli 150. Nosili so tudi transparente, med drugim z napisom Izdajalec.

Po zaključku slovesnosti pa se je pri spomeniku na bazoviški gmajni zbralo manjše število protestnikov. Člani civilne iniciative Ne v mojem imenu 13. julij so predsedniku Pahorju očitali izdajstvo.

Kot je poudaril predstavnik civilne iniciative Mauro Dornik, se je predsednik Pahor šel poklonit prazni fojbi, za katero je zgodovinsko dokazano, da v njej ni nikogar. S svojim dejanjem pa je Pahor “potrdil, da smo genocidni narod, ki je pobijal Italijane samo zato, ker so bili Italijani” ter se s tem postavil na stran fašistov.

Poleg tega je slovenski predsednik na ta način odprl pot ezulskim organizacijam, da bodo lahko zahtevale vračilo premoženja optantov v Istri in Dalmaciji, je še ocenil Dornik.

Kot je dodal, tudi poklon obeh predsednikov bazoviškim junakom ni iskren, saj Mattarella ni posthumno pomilostil slovenskih antifašistov, pač pa so za italijansko državo uradno še vedno teroristi.

Protest proti Pahorjevemu dejanju in v podporo Primorcem in tržaškim Slovencem je za drevi napovedan tudi v Ljubljani.

V Drevoredu XX. septembra v Trstu so se po pisanju Primorskega dnevnika zbrali pripadniki desničarskega gibanja CasaPound, ki vrnitvi Narodnega doma nasprotujejo. Trg Edinost v Trstu je iz varnostnih razlogov zaprt za javnost. Ob Narodnem domu so po navedbah posebne poročevalke STA v Trstu varnostne ograje ter okrepljena prisotnost policije.

V Trstu so ob navzočnosti obeh predsednikov in več ministrov obeh držav danes, ob stoti obletnici požiga Narodnega doma, podpisali dokument, s katerim je ta znova formalno prešel v last slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo po pričakovanjih trajal več let. Vrnitev Narodnega doma slovenska stran označuje za simbolno dejanje sprave v evropskem duhu, pomembno za prihodnje odnose med Slovenijo in Italijo.

Pahor in Mattarella sta sicer danes Narodni dom tudi skupaj obiskala in se vpisala v zlato knjigo. Tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil kot otrok priča požaru, pa sta izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.

V Trstu so sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v navzočnosti predsednikov Slovenije in Italije Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle podpisali dokument o prenosu lastništva te zgradbe v roke slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo po pričakovanjih sicer trajal več let.

Narodni dom v Trstu

Dokument o vrnitvi zgradbe, v kateri je v zadnjem času fakulteta za prevajalstvo in tolmače, so podpisali predstavniki italijanskih oblasti na več ravneh, rektor tržaške univerze ter predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji.

Pahor je podpis dokumenta označil za stoletno dejanje in zgodovinski dogodek. “Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici,” je poudaril po podpisu. Dodal je, da gre za zasluženo zmago vseh, ki so dolgih sto let in danes verjeli v sočutje, spoštovanje in združeno Evropo.

Mattarella pa je dejal, da zgodovine ne moremo izbrisati in težke izkušnje ljudi na tem območju ne moremo pozabiti. “Zato nas sedanjost in prihodnost kličeta na odgovornost,” je izpostavil. Po njegovih besedah s slovenskim predsednikom danes zaznamujeta pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta zelo pomembni za to območje.

Italijanska notranja ministrica Luciana Lamorgese je poudarila, da je varovanje manjšin in njihovih pravic eno od osnovnih načel italijanske ustave. Pojasnila je še, da so v danes podpisanem dokumentu podrobno opredelili časovnico in vrsto dejanj, povezanih z vrnitvijo Narodnega doma.

Pahor in Mattarella sta se tudi skupaj srečala s predstavniki obeh manjšin ter skupaj obiskala Narodni dom in se vpisala v zlato knjigo. Slovenski predsednik je nagovoril slovenske novinarje in današnje dogodke označil za navdih “za naš skupen evropski dom” in dodatno vzpodbudo sožitju med državama.

Zunanji minister Anže Logar, ki se je prav tako danes udeležil slovesnosti v Trstu, je ob tem poudaril, da smo danes obrnili nov list skupne, še bolj povezane prihodnosti naših dveh narodov, ne le v Trstu, ob meji, temveč v Evropski uniji miru, spoštovanja razlik in sodelovanja, so sporočili z MZZ.

Zaradi pandemije covida-19 je slovesnost ob vrnitvi Narodnega doma, ki so ga 13. julija 1920 požgali pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin, potekala zelo okrnjeno. Osrednjo kulturno prireditev, ki jo je slovenska manjšina pripravljala ob 100-letnici požiga, so zaradi pandemije preložili za leto dni.

Vrnitev Narodnega doma je sicer obveza Italije iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001, ki določa, da naj bi Slovencem zgradbo vrnili v petih letih. A ker v več kot 15 letih ni bil vrnjen, sta tedanja zunanja ministra Karl Erjavec in Angelino Alfano leta 2017 sklenila sporazum, v katerem sta ponovila zavezo o vrnitvi ter kot ciljni datum določila konec leta 2020.

Ob podpisu memoranduma je bil med drugim navzoč tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je bil kot skoraj sedemletni deček priča požigu tedaj največjega simbola slovenstva v Trstu. Predsednika Slovenije in Italije sta mu danes pred podpisom izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.

Število komentarjev: 1
  1. porn pics pravi

    Looks good!I like this!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen