Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelinčiča o ukinitvi KPK

3

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na poslansko pobudo Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z ukinitvijo Komisije za preprečevanje korupcije, ki ga pošlje Državnemu zboru.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je bila ustanovljena leta 2004 kot naslednica Urada Vlade RS za preprečevanje korupcije, ki je bil ustanovljen leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope. Republiko Slovenijo k učinkovitemu boju proti korupciji zavezujejo tudi različne mednarodne pogodbe.  

Korupcija, kot jo definira Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), pomeni vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega (1. alineja 4. člena ZIntPK). Takšna definicija je bistveno širša od kazenskopravne. V Kazenskem zakoniku definicije korupcije ni, prav tako ni določeno kaznivo dejanje korupcije, določena pa so posamezna kazniva dejanja, ki jih pravna teorija uvršča med korupcijska kazniva dejanja.

Vlada meni, da se dilema iz poslanskega vprašanja lahko razreši z obravnavo rešitev iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v zakonodajnem postopku v Državnem zboru. 

Indeks zaznave korupcije Slovenijo že vrsto let uvršča med zgornjo petino držav (v letu 2019 na 34. mesto izmed 198 držav), vendar s tem rezultatom (v tem trenutku) še ne moremo biti zadovoljni, zato je preventivna in nadzorstvena vloga KPK še toliko bolj pomembna.

Boj proti korupciji je v javnem sektorju sicer mogoč na dva načina, bodisi tako da se preprečevanje korupcije v javnem sektorju utemelji razpršeno (decentralizirano), na samokontroli organov posameznih vej oblasti (torej, da se ustanovijo samostojni organi znotraj posameznih vej oblasti), bodisi centralno, v obliki organa, ki ima poseben, samostojen ali neodvisen položaj, kar mu daje možnost, da v zakonsko določenem obsegu nadzira delovanje vseh treh vej oblasti in drugih neodvisnih državnih organov. Tak položaj ima KPK, pa tudi nekateri drugi organi, kot npr. Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec in Računsko sodišče. KPK in drugi samostojni ali neodvisni nadzorni državni organi s svojimi pristojnostmi dopolnjujejo in skupaj ustvarjajo mrežo nadzora uresničevanja javnega interesa pri delovanju javnega sektorja.

Centralizirani pristop k boju proti korupciji, ki je v veljavi v Republiki Sloveniji, je v ZIntPK dopolnjen tudi s povsem lokaliziranim pristopom. Vsak organ in organizacija javnega sektorja je odgovoren za izboljšanje lastne integritete in preprečevanje korupcije pri svojem delu. ZIntPK vsem organom in organizacijam javnega sektorja nalaga izdelavo načrta integritete kot orodja, ki jim pri tem pomaga (gre za orodje, ki je primerljivo s programom skladnosti poslovanja v večjih poslovnih subjektih). KPK pri tem skrbi za enotno metodologijo in strokovno pomoč skrbnikom načrtov.

Vlada v odgovoru izpostavlja, da bo v prihodnosti, posebej glede na vizijo delovanja novega senata KPK, širši družbeni premislek o večjih spremembah namena institucije in njenega ustroja gotovo moral biti opravljen, vendar pa je osnovni predpogoj za to izboljšanje stanja v Sloveniji na področju preprečevanja korupcije.

Z VAŠIMI cenjenimi donacijami bomo najboljši medij za VAS.
VAŠ Politikis.si.

Št. komentarjev: 3
  1. Hit pravi

    KPK je vedno bil rdeča sprdačina.

    1. raft pravi

      Hit, saj je Zmago Jelinčič Impotentni tudi. Na svojem dvorišču ima kip največjega morilca zavednih Slovencev.

  2. Zico pravi

    To so od Padalca mokre sanje 🙂 še 2 leti, pa gre spet iz DZ, takrat bodo azerbajdžanske rabote tudi v celoti razkrite…

Odgovori uporabniku raft
Prekliči komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen