V ZNP podpirajo predlog o prerazporejanju dela rtv-prispevka drugim medijem

1

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) podpirajo predlog o prerazporejanju dela RTV-prispevka drugim medijem. Glede sprememb pri imenovanju nadzornikov STA menijo, da je vseeno, ali jih imenuje vlada ali DZ. Bi bilo pa po njihovem mnenju smiselno določiti, da imajo lahko nadzorniki in direktor največ dva mandata.

V združenju podpirajo predlog, da bi se tri odstotke rtv-prispevka namenilo za STA, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, pri čemer bi Radiotelevizija Slovenija (RTVS) izpad dohodka dosegla z odpravo omejitve obsega oglaševanja. Po njihovem mnenju bi takšna rešitev prisilila RTVS, da se obnaša bolj tržno, a hkrati dodajajo, da bi bilo treba obseg oglaševanja do določene mere tudi omejiti, da se RTVS ne bi preveč skomercializirala.

Po drugi strani bi STA z delom rtv-prispevka prišla do več denarja, zaradi česar bi se lahko “bolj posvetila svojemu osnovnemu poslanstvu, to je obveščanju javnosti o pomembnih vsebinah”. Kot navajajo, mora trenutno velik del sredstev pridobili na trgu, kar zajeda njeno osnovno dejavnost, poleg tega bi bilo več denarja za plače, ki so v zadnjih desetih letih na STA praktično zamrznjene.

Tudi rešitev, da se pet odstotkov denarja nameni uresničevanju javnega interesa na področju medijev, se ZNP ne zdi problematična, saj je vseeno, ali se denar za te namene zagotovi proračuna ali iz rtv-prispevka – v vsakem primeru gre za javni denar. So pa po njihovem mnenju bolj kot subvencije medijem smiselne oprostitve davčnih bremen.

Glede predloga novele zakona o medijih podpirajo predlog, da o sovražnem govoru odločajo sodišča v skladu z kazensko zakonodajo, ne pa medijski inšpektor, kot je bil predlog prejšnjega ministra.

Pozdravljajo tudi predlog glede popravka, pri čemer bi popravek pomenil zanikanje oz. popravljanje zatrjevanih neresničnih ali napačnih navedb. Na ta način bi moral medij popravek objaviti le, če bi prizadeti v njem dejansko popravljal ali zanikal neresnične navedbe, ne pa podajal tudi komentarjev in svojih mnenj, kar je bilo možno do zdaj, menijo v združenju.

Podpirajo predlog za večjo transparentnost podatkov o financiranju medijev in medijskem lastništvu. Je pa po njihovem mnenju predlog novele pomanjkljiv v delu o pravni ureditvi statusa neodvisnih novinarjev in publicistov, ki se kljub politično neodvisnim in za javnost pomembnimi prispevki ne morejo registrirati na ministrstvu za kulturo in se potegovati za status samostojnega kulturnega delavca.

Glede predloga novele zakona o STA, ki med drugim prinaša spremembe pri imenovanju nadzornikov in razreševanju direktorja, pa ocenjujejo, da je “pravzaprav vseeno, ali nadzornike imenujeta vlada ali DZ, saj v DZ vedno odloča vladna večina”. Bi bilo pa po njihovem mnenju smiselno v zakon vnesti določbo, da vlada ali DZ že imenovanih nadzornikov razen v izjemnih primerih ne moreta razrešiti pred iztekom mandata. S tem bi zagotovili stabilnost vodenja STA in preprečili, da bi nadzornike menjala vsakokratna vlada. Smiselno bi bilo tudi določiti, da imajo lahko nadzorniki in direktor največ dva mandata, še predlagajo.

Po njihovem mnenju je tudi smiselna rešitev, da se za imenovanje odgovornega urednika STA uporabljajo določbe zakona, ki ureja medije, saj ni razloga, da bi se odgovornega urednika imenovalo drugače kot v drugih medijih.

Število komentarjev: 1
  1. Hit pravi

    Rosvita Pesek naj bo varuhinja medijskih pravic visokih funkcionarjev ZKS.

Odgovori uporabniku Hit
Prekliči komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen