Premier Janša o tezi, kjer so bili na vrhu EU o njej vsi enotni: Izven lizbonske pogodbe je vsa razprava o vladavini prava sholastična!

0

V razpravi vrha EU o vladavini prava ni šlo za delitev na Poljsko in Madžarsko ter preostale članice in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini, temveč za razčiščevanje pojma vladavina prava. Ko so pogledali, kako je opredeljen v lizbonski pogodbi, so bili enotni, da je izven tega vsa razprava sholastična, je povedal premier Janez Janša.

Kompromisno besedilo o vladavini prava na plenarnem zasedanju ni doživelo nobenega odziva, vse je bilo prej usklajeno. Navzven je bil vtis, kot da je to ena glavnih tem, a je bila zgolj tema na eni od večerij, je dejal premier. Ta razprava je bila po njegovih besedah koristna, ker je marsikaj razčistila.

“Za razliko od tega, kar se je pisalo, ni šlo zgolj za neko delitev na Poljsko in Madžarsko ter na vse ostale in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini. Šlo je za razčiščevanje pojmov, kaj je sploh vladavina prava,” je nadaljeval.

Na koncu, ko so pogledali, kako je ta termin definiran v lizbonski pogodbi, so bili po premierjevih besedah vsi enotni, da je izven tega vsa razprava sholastična. “Kar je treba upoštevati, je itak že dogovorjeno, in to veže vse brez razlike. Kakršni koli dvojni standardi so nesprejemljivi, zato je bilo zelo enostavno doseči dogovor o besedilu. Nihče ni imel s tem nobenih težav,” je povedal.

Premier je tako odgovoril na vprašanji, kako komentira dosežen kompromis ter zakaj je Slovenija glede tega vprašanja zavzela podobna stališča kot Poljska in Madžarska, ki sta sicer zaradi očitkov glede kršenja vladavine prava v postopku po 7. členu pogodbe EU.

Povezava vladavine prava in evropskega proračuna je bila eno ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Poljska in Madžarska sta načrtovani povezavi vseskozi nasprotovali. V razpravi na vrhu je podobne zadržke kot ti državi po neuradnih informacijah izrazila tudi Slovenija.

Čeprav je predsednik Evropskega sveta Charles Michel v predlogu, ki ga je predstavil v ponedeljek zvečer, še pretežno ohranil svoj prvotni predlog, ki ni užival potrebnega soglasja, so nato voditelji dosegli drugačen kompromis.

Ta kompromis o povezavi med vladavino prava in evropskim proračunom se neuradno tolmači kot zmaga madžarskega premierja Viktorja Orbana, saj rahlja sprva predvideno vez med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem evropskih sredstev.

Po neuradnih informacijah so kompromis skovali voditelji Nemčije, Francije, višegrajske četverice, Latvije in varčne četverice, na zasedanju pa ga je ob vsesplošni podpori predstavil latvijski premier Krišjanis Karinš.

Voditelji v sklepih izpostavijo, da je treba zavarovati finančne interese EU v skladu s splošnimi načeli v pogodbah EU, še zlasti 2. člena, ki se nanaša na temeljne vrednote.

Izpostavijo tudi pomen spoštovanja vladavine prava in napovedujejo, da bodo na tej podlagi vzpostavili ureditev pogojevanja za zaščito proračuna in sklada za okrevanje. Komisija bo v primeru kršitev predlagala ukrepe, o katerih bodo članice odločile s kvalificirano večino. Voditelji se bodo k temu vprašanju vrnili hitro, še piše v sklepih. Odločitev so torej dejansko preložili.

Orban je sicer izpostavljal, da ne nasprotuje povezavi med vladavino prava in evropskim proračunom kot taki, temveč želi, da se to naredi temeljito, kar pa terja čas. Članice je tudi pozval, naj namesto uvajanja novih mehanizmov najprej končajo postopek po 7. členu, saj v okviru tega postopka odločitve članic glede vladavine prava in Madžarske še ni.

Postopek na podlagi 7. člena, sprožen že pred leti, ki v skrajnem primeru za kršiteljico temeljnih evropskih vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic, je v razpravah članic unije zastal, ker ni zadostne volje za ukrepanje proti Madžarski. Enako velja v primeru Poljske, ki je prav tako v tem postopku.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen