Pokončni sodnik Radonjić v uničujoči analizi za slovensko sodstvo: Zoper mene podane 4 kazenske ovadbe brez vsakršnega suma česarkoli spornega, Noviču pa bodo sodili v nenavzočnosti!?

8

Na uredništvo našega portala Politikis.si smo prejeli analizo sodnika Zvjezdana Radonjića glede zadeve Novič, ki jo še tretjič obravnava ljubljansko okrožno sodišče. Njegova analiza je uničujoča za slovensko sodstvo.

Spomnimo: Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so 3. julija začeli glavno obravnavo v tretjem sojenju Milku Noviču, obdolženemu umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Novičeva obramba je sicer predlagala, da bi sodišče narok zaradi Novičeve odsotnosti preložilo, a predlogu ni bilo ugodeno. Zdravniško potrdilo Novičeve osebne zdravnice je sicer bilo povsem jasno, da se Novič ni bil sposoben udeležiti začetka obravnave, vse naslednje pa da je sposoben spremljati le dve ali tri ure dnevno. 

PREBERITE ŠE POVEZANI ČLANEK: Neverjetno: Komisija za etiko pri Sodnem svetu meni, da je sodnik Radonjić z obrambo lastne integritete kršil etični kodeks

Radonjić pa v svoji analizi takole: “Zadnje čase se intenzivira razprava o selektivnem delovanju državnih organov na relaciji MNZ – državno tožilstvo – sodstvo, ki po vrsti zatrjujejo neodvisnost od političnih in zalednih struktur, grajajo napade “na stroko”, zagovarjajo lastne odločitve. Vključno z ministrico za pravosodje zavračajo internacionalizacijo nepravilnosti.  Vsakogar in vse obravnavajo po poklicnih merilih, ne selekcionirajo pregona. Razloge kritik iščejo v poskusih politične podreditve.
Prehod iz splošnega k posameznemu bo razviden iz posameznih konkretnih primerov, kadar in če se bo kdo posvetil njihovi analizi, osebno ponujam delno analizo precej znanega primera. 
V prvem sojenju tega primera je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbi nižjih sodišč zaradi več hudih kršitev ustavnih pravic ter naložilo ponovno sojenje z jasnimi procesnimi zaključki. Poročevalka v zadevi kasneje ni dobila potrebne podpore za izbiro med ustavne sodnike. Prebrati je trditve, da tudi zaradi odločitve v predmetni zadevi.
V tem ponovljenem sojenju se je sodnik oprijel razmislekov Vrhovnega sodišča ter izpeljal postopek, ne da bi kršil pravice, kršene v prvem postopku. Po zaključenem primeru  so zoper sodnika vložili 4 kazenske ovadbe; nobena med njimi ni bila zavržena, MNZ ni v nobeni izmed zadev obvestilo državno tožilstvo, da razlogov za postopanje ne vidijo, državno tožilstvo kazenskih ovadb ni zavrglo, temveč je naročilo nadaljnje policijsko poizvedovanje. Vse ob dejstvu, da v  ovadbah ni niti sledov o kakršnem koli sumu česarkoli spornega, še posebej ne primerjajoč “dokazno gradivo” z nekaterimi zavrženimi zadevami tipa pranja iranskega denarja, v katerih so obstajali najmanj razlogi za dvom, pa je zadeva obtičala v predalih tožilstva. Sodba je bila razveljavljena zaradi domnevnih kršitev postopka, o obstoju katerih bodo spregovorili mednarodni strokovnjaki in telesa, vendar zaenkrat ne kaže na karkoli bistvenega.
Tretje, potekajoče sojenje je od prvega naroka dalje obremenjeno z ocenami, da je že poseženo v temeljne ustavne pravice tipa neenakosti pred zakonom, kršenja pravice do izvajanja dokazov ter pravice do neposredne obrambe. Ne da bi se spuščal v postopek ter izhajajoč iz medijskih objav ne morem mimo odločitve o sojenju v nenavzočnosti. Potem, ko je obdolženec na zahtevan predpisan način utemeljil dejstvo hudo načetega zdravja, kar po zaključku kar dveh zdravnikov onemogoča sojenje (v celoti ali delno), se je sodišče  odločilo za sojenje v nenavzočnosti, ocenjujoč zdravstvene zaključke kot nezadostne za upravičevanje izostanka. Odrejeno je sicer izvedenstvo medicinske stroke, ki bo post festum potrdilo ali izničilo zaključke o pravičnosti več ur trajajočega sojenja dvakrat ali trikrat na teden. Po oceni večjega dela stroke odločitev odstopa od prevladujoče sodne prakse; sodniška odločitev namreč, da bi bila zakonita, ne sme odstopati od večinsko sprejete sodne prakse; poljuben odstop v bistvenih vprašanjih sam po sebi ustvari dvome o zakonitosti postopka. 
V povezavi z načelom sojenja v nenavzočnosti je sodna praksa desetletja nespremenjena, kadar se obdolženec sklicuje na bolezensko stanje kot razlog prekinitvi postopka. Navajam le nekaj izmed več deset odločb Vrhovnega sodišča, ki vržejo luč na pogoje za zakonito sojenje, kadar obdolženca ni zaradi zdravstvenih razlogov:

  1. VSL 23042
Evidenčna številka:VSL23042
Datum odločbe:25.10.2007

Ko sodišče ocenjuje, ali je navzočnost obdolženca na glavni obravnavi nujna, ne sme zakonske določbe o sojenju v obdolženčevi nenavzočnosti uporabljati ali razlagati tako, da bi s tem kršilo ustavne pravice strank v postopku.Pritožnik namreč upravičeno izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, da obdolžencu sodi v njegovi nenavzočnosti. Po drugi alineji 29. člena Ustave Republike Slovenije je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljena pravica, da se mu sodi v njegovi navzočnosti. To ustavno pravno jamstvo med drugim obdolžencu zagotavljajo tudi določbe 288. člena ZKP, ki sodišče zavezujejo, da mora obdolženca povabiti na glavno obravnavo, mu omogočiti, da ima zadosti časa za pripravo obrambe, na glavno obravnavo pa mora biti tudi pravilno vabljen. Zakon o kazenskem postopku sicer sodišču omogoča tudi sojenje v nenavzočnostiobdolženca. Ker pa gre za izjemo od splošnega pravila, jo je treba razlagati ozko, z upoštevanjem konkretnih okoliščin primera. 

2. VS 22608


Datum odločbe:20.01.2008

Sodišče prve stopnje obsojenčevega izostanka ni ocenilo kot opravičenega, saj ni predložil nobenega dokazila o tem, da je njegovo zdravstveno stanje res tako, da mu onemogoča udeležbo na glavni obravnavi. Sodišče druge stopnje je prav tako ocenilo, da zdravniško potrdilo, ki ga je obsojenec predložil sodišču druge stopnje kot nov dokaz, ne potrjuje trditve, da je bilo njegovo zdravstveno stanje takšno, da se glavne obravnave ni mogel udeležiti (stran 2. drugostopenjske sodbe). Takšnemu stališču se pridružuje tudi Vrhovno sodišče, saj iz zdravniškega potrdila (priloga spisa B 6) ni razvidno drugega, kot da je bil obsojenec kot pacient skupaj z dvema svojima otrokoma zdravljen od 26.1.2004 do 31.1.2004, kar še ne dokazuje, da se obsojenec glavne obravnave ne bi mogel udeležiti.

3. VS2008064
Datum odločbe:21.07.2016

Zaključek, da obtožencu zdravstveno stanje ne onemogoča prihoda na sodišče ter da se je z neudeležbo razpisanega naroka odpovedal pravici do sojenja v navzočnosti, je sodišče prve stopnje utemeljilo s sklicevanjem na zdravstvene podatke iz obtoženčevega kartona. Navedlo je, da je obtoženec sicer res predložil zdravniško potrdilo, vendar pa da iz obtoženčeve zdravniške kartoteke ne izhajajo “objektivne okoliščine, zaradi katerih se obdolženi naroka za glavno obravnavo dne 22. 2. 2019 ne bi bil sposoben udeležiti”. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi lahko na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije obtoženca samostojno ugotavljalo obtoženčevo (ne)zmožnost sodelovanja v postopku. Predloženo zdravniško potrdilo je potrebno obravnavati kot javno listino, saj je sestavljeno in podpisano s strani zdravnika, torej s strani osebe, ki je strokovno usposobljena za presojo zdravstvenega stanja posameznika. To ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje v vsakem primeru slediti podani oceni. V primeru kakršnega koli dvoma v pravilnost zdravnikovega mnenja, lahko vedno angažira za to strokovno usposobljene osebe, ne more pa samo ocenjevati obtoženčevega zdravstvenega stanja. Zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave je urejeno v 80.a členu ZZVZZ. Navedeni člen določa, da potrdilo izda izbrani zdravnik zavarovanca na posebnem obrazcu, katerega vsebino in obliko določa Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Kolikor sodnik podvomi v pravilnost takega potrdila, ima po 7. točki drugega odstavka 81. člena ZZVZZ možnost, da pri ZZZS poda zahtevo, da upravičenost izdanega potrdila preveri t. i. imenovani zdravnik.

Glede na odsotnost kakršnegakoli nasprotujočega strokovnega zdravstvenega mnenja je v predmetni zadevi potrebno slediti vsebini obravnavanega potrdila. Posledično je šteti, da je obtoženec s predložitvijo le-tega opravičil nenavzočnost na glavni obravnavani ter hkrati izkazal interes za aktivno sodelovanje v postopku. Upoštevajoč navedeno sodišče druge stopnje pritrjuje obrambi, da v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obtoženca. S tem, ko je sodišče prve stopnje glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti obtoženca, kljub temu da za to niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz tretjega odstavka 307. člena ZKP, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Sodna praksa Vrhovnega, večkrat potrjena tudi na Ustavnem, narekuje torej sodišču prve stopnje, da ob predložitvi ustreznega zdravstvenega potrdila (ali celo dveh) prepusti odločitev o upravičenosti izostanka usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom, do odločitve katerih naj samo ne razsoja ali oblikuje zaključkov. Narok je torej treba takoj prekiniti in preložiti do odločitve medicinske stroke. Obravnavanje v vmesnem času predstavlja absolutno bistveno kršitev. Ob tolikšnem številu poenotene sodne prakse ne more biti dvoma, da je laična sodniška ocena nedopustna in da neposredno ustvari stanje ustavne protipravnosti. Toliko bolj zanimivo bo počakati, ali bo višje sodišče za vsako ceno skušalo sanirati, relativizirati storjeno kršitev,  odstraniti prilastek absolutnosti, kar ni mogoče brez vrste komičnih pravnih lupingov in akrobacij. Ker je v prvem sojenju spregledalo kakšnih ducat absolutnih bistvenih kršitev, približno toliko pa se jim je prikazalo v drugem, bo zanimivo spremljati blodnjake opravičevanja vnaprej zastavljenih ciljev z devastacijo ustavnih izhodišč. 
Stran, zainteresirana za obsodbo, ki v prvem sojenju ni imela pripomb na evidenten masaker temeljev Ustave obeh stopenj, v drugem pa so se jim kršitve prikazovale na vsakem koraku, tudi v tem tretjem sojenju zagotovo ne bo zaznala nič spornega. Državno tožilstvo se v evidentno hudo kršitev človekovih temeljnih pravic ne zatika, ne vlaga kazenskih ovadb zaradi siljenja v nadaljnje strese hudo bolnega človeka, sodstvo ne uvaja disciplinskih postopkov, ne osporava etične plati postopanja, ki utegne neposredno ogroziti življenje leta in leta maltretirajočega človeka brez ustrezne pravne podlage. Še več; znamenita državna tožilka označi življenjsko ogroženega obdolženca za zavlačevalca postopka. Če se obdolženec v prihodnjih mesecih, preden stroka ugotovi resnost zdravstvenih težav, med narokom zgrudi, morda celo umre, bo zanimivo spremljati tone brezdušnih sprenevedanj, splošnega odklanjanja odgovornosti ter nadaljnjega pozivanja na avtonomijo organov in vej. Še najbolj zanimivo bo spremljati pranje rok tistih, ki iz ozadja narekujejo pospešitev hitrosti v izognitev zastarevanju, ne oziraje se na Ustavo, ZKP, pravičnost in zdravje, medtem ko se z rokami in nogami otepajo pravice do poseganja vase.”

Št. komentarjev: 8
  1. Jože Bulc pravi

    Jokica, ne sodnik. PRAVI sodnik izda sodno odločbo in tako zaključi svoje delo sojenja.
    Radonjič pa bi vsakič rabil še pomoč psihologa ali psihiatra, da bi mu pomagal ven iz psihičnih stisk.
    Ubogi pravnik, zamenjaj službo, pojdi med odvetnike. Tam boš lahko jokcal po mili volji, samo zato, ker te stranke ne bodo hotele poslušati. Kdo bo poslušal cmero.

  2. sandi pravi

    Radonjić samo naprej, pogumno in pokončno!

    1. Re gornjemu pravi

      On je pa res ” zelo pokončen”

      1. Peter pravi

        Bravo Radonjčič!! V Sloveniji je še kako živo krivosodje po bavconu!!!

  3. bruh pravi

    povedal je le resnico…..in vsi vemo, da je v našem sistemsko mafijskem rdečem sodstvu tako…kučanov mafijski rdeči klan pač nastavlja v glavnem le svoje rdeče mafijsko/politično/ideološko pokorne smrdeče rdeče pra sce in svi nje…….če bi bilo sodstvo in tožilstvo neodvisno in nepolitično, bi moral zločinec kučan že davno v zapor…..isto velja za mafijakovića…..ampak to naše rdeče sodstvo tega ne bo NIKOLI naredilo…ajd….

    čestitke radonjiću za korajžno in strokovnost ter neodvisnost…istočasno pa sožalje….vsi vemo kakšen smrdeči mafijski zločinski gn oj je kućanova rdeča banda…… globoka država s svojimi mafijskimi kadri bo vrnila udarec…in že vrača—–

  4. tonč pravi

    Zvjezdan je sedaj trn v peti petokolonašem v sodstvu, saj je izdal njihov način dela, ki je še vedno isti kot leta 1945!

  5. Mitja Kunstelj pravi

    Radonjić je kompleten idiot in psihični bolnik, Novič pa morilec.

  6. raft pravi

    Anton Vene

    Janša veliki diktator,Tito mali diktator.
    ————-
    Vene, ali je tista ( v afriškem merilu ) debelo -ri -ta Trboveljčanka, ki je z vodno pištolo streljala na policiste morda tvoja sestra?

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen