Državni zbor potrdil spremembe ureditve delovanja sodišč v primeru izrednega dogodka

0

Državni zbor je na današnji izredni seji s 50 glasovi za in nobenim proti potrdil vladni predlog sprememb zakona o sodiščih, s katerim se spreminja ureditev delovanja sodišč v primeru izrednega dogodka in v času poletnega poslovanja. Opozicijske poslanske skupine so v stališčih oporekale predvsem nujnemu postopku spreminjanja zakona.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Zlatka Rateja z zakonsko spremembo zagotavljajo pravno podlago za hiter odziv in prilagoditev delovanja sodišč v primeru izrednega dogodka, kot so epidemije, naravne nesreče, požari, poplave ali druge hujše nesreče, ki ob večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti. Ob takih dogodkih bo lahko predsednik vrhovnega sodišča z odredbo določil obseg poslovanja vseh oziroma posameznega sodišča.

Sprememba zakona prav tako širi poslovanje sodišč v poletnem času, sodišča bodo lahko tudi od 15. julija do 15. avgusta odločala in razpisala naroke ob soglasju strank. Potekalo bo tudi vročanje, pri čemer pa bodo procesni roki začeli teči naslednji dan po izteku poletnega poslovanja. Trajanje poletnega poslovanja sodišč sicer ostaja nespremenjeno, je pa Ratej ob tem spomnil na za letos določeno izjemo na podlagi veljavnega interventnega zakona, saj bodo sodišča tudi v poletnem času delovala v večjem obsegu. Izraz sodne počitnice, kot je bil imenovan ta poletni čas, pa v spremembi zakona nadomeščajo z izrazom poletno poslovanje.

Matični odbor je po opozorilu zakonodajnopravne službe, da je treba predvideti časovno opredelitev trajanja posebnih ukrepov zakonskemu besedilu dodal tudi koalicijsko dopolnilo. Tako bo moral predsednik vrhovnega sodišča glede na okoliščine izrednega dogodka mesečno preverjati upravičenost ukrepov.

V koalicijskih poslanskih skupinah so v predstavitvi stališč napovedali podporo predlogu. Dejan Kaloh (SDS) je poudaril, da se je zakonska ureditev delovanja sodišč v času izrednega dogodka ob epidemiji covida-19 pokazala kot nujna. Sprememba tako prinaša bolj fleksibilno ureditev, ki bo predsedniku vrhovnega sodišča omogočila uporabo različnih vzvodov glede obsega omejevanja delovanja sodišč, ki so v tistem trenutku najbolj primerni, da se zagotovi čim bolj nemoteno in redno izvajanje sodne oblasti, je pojasnil. Tudi Blaž Pavlin (NSi) je ocenil, da zakon poslovanja sodišč v času poletnih počitnic in v času izrednih okoliščin v primerjavi s sedanjo ureditvijo ureja bolj fleksibilno.

V poslanski skupini DeSUS po besedah Jurija Lepa predlagane spremembe ocenjujejo kot smotrne in nujne, saj da je za pravno državo nujno nemoteno in učinkovito delovanje sodne veje oblasti, zaradi česar se je treba na okoliščine hitro odzivati. Prav tako je tudi po mnenju Mateje Udovč (SMC) zaradi izjemno nepredvidljivih razmer najbolj smiselno zadeve sistemsko urediti tako, da predsedniku vrhovnega sodišča vnaprej omogočimo izdajanje odredb.

Iz opozicijskih poslanskih skupin je bilo slišati očitke o redni vladni praksi sprejemanja zakonov po nujnem postopku, čeprav za to ne obstajajo razlogi. Tina Heferle (LMŠ) je opomnila, da bi lahko sodišča v času letošnjih sodnih počitnic normalno poslovala že na podlagi interventnega zakona in da odvetniška zbornica nasprotuje kakršnemukoli spreminjanju ureditve sodnih počitnic.

Predrag Baković (SD) je spomnil tudi na pomisleke iz odvetniške zbornice, da bo lahko stranka pod pritiskom, da mora podati soglasje za obravnavo v poletnem času, saj bo v nasprotnem primeru čakala na obravnavo. Po Bakovićevem mnenju je videti, da je v tej vladi čas izrednih razmer “prikladna priložnost za to, da pri pripravi zakonodaje kolikor se le da izključi strokovno ali drugo javnost”.

V poslanski skupini SAB pa se jim zakon sam po sebi ne zdi problematičen, zato mu tudi ne bodo nasprotovali, vlado pa pozivajo, da se nujnih postopkov za sprejem zakonov poslužuje zgolj izjemoma, je dejal Andrej Rajh. Opozoril je, da pri danes obravnavanem zakonu ne gre za začasen ukrep, kot je bilo to pri interventnih zakonih, ampak se trajno posega na področje sodnih počitnic.

Udovčeva je zavrnila očitke o prepogosti in neupravičeni uporabi nujnih postopkov, pojasnila je tudi, da je zakonsko rešitev predlagalo vrhovno sodišče. Glede nasprotovanja odvetniške zbornice je dejala, da tu ne gre za vprašanje strokovne, ampak organizacijske narave, in sicer ali bodo odvetniki lahko imeli tako imenovani kolektivni dopust kot doslej. Zatrdila je, da s spremembo ne posegajo ne v pravice odvetnikov do izrabe letnega dopusta, “predvsem pa ne v interese strank, ki si želijo, da sodišča o njihovih zadevah čim prej razsodijo”.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen