Dr. Dežman z javnim vprašanjem SAZU o Partizanih dr. Jožeta Pirjevca. Slednjemu očita ideološko skrajno problematičen produkt!

7

Na tem mestu v celoti objavljamo javno pismo oz. vprašanje dr. Jožeta Dežmana, ki ga ta naslavlja na SAZU.

“»Jože Pirjevec: Ljudje, ki kritizirajo partizane, niso državotvorni.« Taka in podobna sporočila akad. prof. dr. politika Jožeta Pirjevca so pogosta med propagandno turnejo za njegovo knjigo Partizani.   Značilno  je, da  slovenski žurnalizem, ki je zvest partizanski diskurzivni koaliciji, vsa ta sporočila objavlja brez vsake kritične distance.

Žal pa smo lahko nad Pirjevcem in Partizani resno zaskrbljeni.

Skrbi  nas njegova identifikacija s stalinističnim terorjem. Jože Pirjevec namreč sam pravi, da bi bil lahko bratomorni morilec. V Partizanih je za dr. Lamberta Ehrlicha zapisal, da je bil »edini kvizling v Evropi«. Edini kvizling v Evropi?  Nobene razumne podlage ni za tako trditev, je izmišljena, podlo podtikanje. Toda Pirjevec gre še dlje. Na eni od predstavitev Partizanov je izjavil: »Nekateri nasprotniki so bili vredni, da se jih pobije, nekateri so bili majhne ribe, nekatere pa bi tudi jaz streljal, recimo Ehrlicha …« Pirjevec torej ne samo opravičuje,  ampak je sposoben celo ponoviti partizanske vojne zločine!

Vendar Partizani niso samo spričevalo Pirjevčeve genocidne nastrojenosti napram protikomunistom. Pirjevec z neko naslado navaja najbolj sočne opise, kako ljudje mrcvarijo drug drugega. Pri tem se ne ubada s tem, da je npr. Jože Javoršek skrajno sporen vir za take navedbe. Toda obenem je vidno, da Pirjevca tudi partizansko trpljenje ne zanima kaj dosti.

Med vrhunce Pirjevčeve cinične brezčutnosti sodi povzemanje interpretacije švicarskega kirurga in kasneje psihiatra Paula Parina (navaja njegove spomine, ne pa strokovnega članka iz leta 1947, njegove refleksije o odhodu iz Jugoslavije preko Trsta …). Pirjevec skuša bralstvu pod to krinko podtakniti, da v Sloveniji ni bilo jugoslovanskih travmatskih motenj, t.i. »jurišnikov«. To pa zato, ker Parin meni, če rečemo po domače, da so slovenski partizani več seksali, drugod po Jugoslaviji naj bi zbolevali kot »jurišniki« zaradi komunistično ukazane pretirane spolne abstinence. Ta teza seveda nikakor ne zdrži kritične presoje. Zavrnil jo je že Hugo Klajn, srbski Jud, pomembnejši frojdovec kot Parin. Toda Klajna žal Pirjevec ne pozna.

Sicer pa so glede spolnosti slovenski partizani imeli podobne težave kot na jugoslovanskem jugu. Kar so si lahko privoščili nekateri, je bilo drugim prepovedano. Primeri partizanske bolezni pa so bili seveda tudi v Sloveniji, vendar se jih ne da razložiti s frojdovskimi metodami. Partizanski »jurišniki« so drseli v travmatske krize iz različnih vzrokov. Tako zaradi prestanega trpljenja pa tudi zaradi tega, ker so ubijali neoborožene soljudi. To bi Pirjevec vedel, če bi poznal vsaj kako sodobnejše delo o vojnih travmah.

Tako v zapisu v Slovenskem času, ki ga prilagam, kot v oddaji Moja zgodba na Radiu Ognjišče 21.junija letos (https://avdio.ognjisce.si/cikel/moja_zgodba)  sem dokazal, da Pirjevec ne pozna ne osnovne literature ne virov o slovenskem partizanskem gibanju oz. partizanskega gibanja v njegovi zapletenosti niti ne razume (pa tudi za druge jugoslovanske republike ne kaže nič boljše). Zato je tudi o tem potrebna razprava tako v SAZU kot drugih strokovnih in drugih javnostih.

Pirjevec se doslej ni bil sposoben odzvati na kritične pripombe. Prav tako je manj verjetno, da bi slovenski žurnalisti, prežeti z duhom partizanske diskurzne koalicije, zmogli dojeti, da gre pri Partizanih za strokovno, etično, moralno in ideološko skrajno problematičen produkt. Toda strokovni kolegi, ki knjigo berejo, obupujejo nad njo. Eden ugotavlja, da gre za »jezikovno nemarno, podatkovno površno in ideološko preparirano delo«.

Vsekakor bi bilo umestno, da se SAZU odloči za preverjanje, ali ima v svojih vrstah člana, ki javno zagovarja stalinistične zločine in bi jih ponovil, ki se ideološko-partijno opredeljuje, ki ima v svojih Partizanih množične faktografske napake, ki ni sposoben dialoga …

Skratka, opazujmo, kako daleč gre lahko SAZU pri toleriranju Pirjevčevega početja, ki je daleč pod etičnim minimumom, kot ga je opredelil dr. Jože Trontelj, nekdanji predsednik SAZU.”

Št. komentarjev: 7
  1. mirror pravi

    Ta omenjeni pisec romana Partizani ob koncu 2.sv. vojne ni bil star niti pet let. To njegovo nastopaštvo in hvalisanje s partizansko kapo je milo rečeno prisvajanja tujega truda, krvi in žrtev. Vse, kar je napisal so mu drugi narekovali in povedali. To zna pa vsak pismen človek.

  2. Hit pravi

    SAZU je leglo komunistov.

    1. Prdec pravi

      Óčitno ti butl, ne moreš biti član, ker si preneumen

  3. raft pravi

    Kako bi s pravim imenom poimenovali ljudi, ki so med okupacijo svoje dežele pobijali svoje sonarodnjake, pred okupatorjem pa so bežali?
    O takih glistah kot je tale Pirjevec pa raje ne bi izgubljal besed, ker jih ni vreden.

  4. Bogdan Kranjc pravi

    Ali je Pirjevec ali Perazzi je partizan ali fašist.

  5. sinclair pravi

    Partizani niso Slovenska vojska! Nikoli niso bili, čeprav so v njej sodelovali slovenski “nafarbani fantje (ig farbren)”, To je koloboratntska vojska z naciji PIF in kasneje z SZ. Točno 9 mesecev pred začetkom ww2 so zionisti prek radijske igre Orsona Welsa testirali, kako medijske očitne laži vplivajo na ljudi. Ker je bil izid za zioniste ohrabrujoč so se šli po tem ww2. Prava Slovenska vojska so bili edino Domobranci vaški stražarji, ki so se organizirali, da branijo svoj dom. Kasneje so v vodstvo spravili zionisti svoje ljudi. Zionisti so vodili igro takrat in jo še sedaj. Spregledati to, je pomembno, ker bodo vse delitve v Sloveniji zgodovina. Bodo sicer na drugi ravni kot dobri, slabi, grdi.

  6. šmarko pravi

    Dobro je to vprašala Dežman a pri SAZU so se že poskrili v mišje luknje. Pričakovano.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen