Sodne počitnice letos le 14 dni, roki bodo ta čas mirovali

0

Skrajšanje letošnjih sodnih počitnic je pri načrtovanju sodnih narokov povzročilo nekaj zmede. V odvetniških vrstah je bilo namreč slišati opozorilo, da sprememba časa počitnic ni mogoča brez spremembe zakona o sodiščih. Na ministrstvu za pravosodje so zato za STA pojasnili, da je potrebno zakonsko podlago zagotovil tretji protikoronski zakon.

Državni zbor je tretji zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 sprejel v petek, v veljavo pa je stopil v nedeljo. Zakon se loteva tudi poslovanja sodišč oziroma sodnih počitnic. V 67. členu namreč določa, da ne glede na zakon o sodiščih “sodišča v letu 2020 opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah v času od 1. avgusta do 15. avgusta”.

Sodne počitnice bodo tako letos zaradi zaostankov, ki jim je botrovala epidemija covida-19, namesto enega meseca, to je od 15. julija do 15. avgusta, trajale le dva tedna v prvi polovici avgusta. Da bodo sodišča skušala zaostanek reševati tudi s skrajšanjem počitnic, je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič omenil že ob predstavitvi letnega poročila 20. maja.

Dva dni kasneje je enako dejala tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Obenem je opozorila, da na ministrstvu razmišljajo tudi o sistemski reorganizaciji počitnic tudi v prihodnje. Florjančič je uradno pobudo sodstva za skrajšanje počitnic podal Kozlovičevi že sredi aprila, so za STA pojasnili na vrhovnem sodišču.

“Predlog predsednika vrhovnega sodišča je bil podan v želji po čimprejšnjem odpravljanju posledic epidemije na delo sodišč in v korist strank v sodnih postopkih ter drugih uporabnikov sodnih storitev,” so zapisali. Sicer so ob predstavitvi letnega poročila na vrhovnem sodišču poudarili, da sodstvo v času epidemije ni bilo na počitnicah.

Od začetka epidemije do 10. maja je neprednostno na delovnih mestih na sodiščih delalo od 20 do 35 odstotkov sodnikov in od 13 do 22 odstotkov sodnega osebja, odvisno od posameznega sodišča. Je pa omejitev poslovanja vseeno vplivala na reševanje zadev. Od sredine marca do 15. maja so namreč sodišča prejela 54.500 zadev, rešila pa so jih 46.500.

Tako so imeli na sodiščih 16. marca okoli 128.000 nerešenih zadev, 15. maja pa po ne povsem natančnih ocenah 136.100 nerešenih zadev. (sta/ured)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen