Novela o mednarodni zaščiti prinaša rešitve za preprečevanje zlorab postopka mednarodne zaščite

1

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog novele zakona o mednarodni zaščiti. Ta predvideva rešitve, s katerimi bi se država bolje soočala z naraščanjem števila prošenj za mednarodno zaščito, ter za preprečevanje zlorab postopka mednarodne zaščite. Predlog ponovno uvaja možnost pritožbe na vrhovno sodišče.

Kot izpostavljajo na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so pripravili predlog novele, iskanje kompromisa za reševanje področja migracij na ravni EU traja že dlje časa, število vloženih prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji ter zaznane zlorabe postopkov pa se izredno povečujejo.

Izpostavljajo, da je bilo lani v državah EU vloženih skoraj 740.000 prošenj za mednarodno zaščito, 11 odstotkov več kot v 2018. V Sloveniji je bilo lani vloženih 3821 prošenj, dobrih 30 odstotkov več kot v 2018.

Polovico vloženih prošenj za mednarodno zaščito v 2019 so vložili prosilci iz Alžirije, Maroka in Tunizije. Razlogi, ki jih navajajo ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, pa so predvsem ekonomske narave, izpostavljajo na ministrstvu in dodajajo, da je večina prošenj vloženih z namenom zlorabe postopka mednarodne zaščite.

To terja spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile učinkovitejšo izvedbo in preprečevanje zlorab postopkov mednarodne zaščite, poudarjajo.

Navajajo, da njihovi predlogi sledijo cilju spodbuditi osebe z mednarodno zaščito, da se v največji možni meri vključijo v programe vključevanja, izobraževalne programe ter tečaje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. Temeljna predpostavka za dobro vključenost v družbo je namreč primarno poznavanje jezika in družbe, k temu pa v veliki meri prispeva tudi vključenost v izobraževalne procese in programe, namenjene vključevanju, pojasnjujejo.

Predlog novele tako predvideva sankcije za tiste, ki bi ovirali izvedbo postopkov mednarodne zaščite, za neupoštevanje dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito, kršenje pravil bivanja v nastanitvenih centrih, javnega reda in miru ter za kazniva dejanja.

Na novo tudi definira, kdaj je mogoče omejiti gibanje prosilcu za mednarodno zaščito oz. osebi, ki je izrazila namero zaprositi za mednarodno zaščito. Med drugim bo z novelo mogoče gibanje omejiti tudi prosilcu, ki se nahaja na meji, letališču ali pristanišču, še preden se odloči o njegovi pravici do vstopa na ozemlje Slovenije.

Med razlogi za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito predlog novele navaja očitno neizpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito ter verjetnost, da je prosilec zlonamerno uničil ali odsvojil osebni dokument, ki bi pomagal pri ugotavljanju njegove identitete ali državljanstva.

Predlog tudi določa, v katerih primerih pristojni organi lahko podvomijo o starosti tujca, ki izrazi namero zaprositi za mednarodno zaščito in trdi, da je mladoletnik brez spremstva, in odredijo pripravo izvedeniškega mnenja še pred podajo prošnje za mednarodno zaščito.

Z novelo med drugim znova uvajajo možnost pritožbe na vrhovno sodišče v primerih, ko upravno sodišče v sodbi samo ne ugotovi drugačnega dejanskega stanja kot pristojni organ in na tej podlagi spremeni odločitev pristojnega organa.

Ob tem na ministrstvu za notranje zadeve opozarjajo, da so na sodiščih v primerljivih primerih lahko sprejete različne sodbe. V nekaterih primerih so sodbe upravnega sodišča v nasprotju tako s sodno prakso upravnega sodišča kot tudi vrhovnega sodišča.

Za osebe iz tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so v Slovenijo sprejete na podlagi letne kvote EU, novela predvideva, da se jim lahko prizna mednarodna zaščita in torej tudi subsidiarna zaščita. Kot navajajo na ministrstvu, bo ta rešitev omogočala lažje prilagajanje bodočim evropskim rešitvam na tem področju.

S predlogom ministrstvo, upoštevajoč omejitve evropske zakonodaje, v določenih primerih ukinja žepnino za prosilce za azil oziroma omejuje materialne pogoje za njeno prejemanje. Taka odločitev se bo sprejemala za vsakega prosilca posebej, upoštevajoč njegov poseben položaj in načelo sorazmernosti. Kot poudarjajo na ministrstvu, želijo tako doseči spoštovanje dolžnosti, ki jih ima prosilec za mednarodno zaščito, preprečevanje zlorab azilnega postopka ter sankcioniranje težjih kršitev pravil bivanja v nastanitvenih centrih.

Prosilec za mednarodno zaščito, ki ima lastna sredstva za preživljanje, tako ne bi bil upravičen do žepnine. Prav tako bi moral kriti sorazmeren del obratovalnih stroškov centra, v katerem je nastanjen.

Predlog predvideva spremembe glede pravice in dolžnosti oseb s priznano mednarodno zaščito. Med drugim bo prosilec podpisal pogodbo o izvajanju integracijskega načrta. Če pa bi se tekom izvajanja omenjenega dogovora ugotovilo, da oseba dogovor krši, mu bodo lahko pravice ukinjene.

A novela sankcije predvideva tudi za zakonite zastopnike prosilcev za mednarodno zaščito. Država bo lahko prekinila pogodbo z zastopnikom prosilcev, če bi se ugotovilo, da je ta poznal pravo identiteto prosilca, da mu je znana dejanska starost prosilca, ki zatrjuje, da je mladoletna oseba, ali da so mu znana dejstva, na podlagi katerih prosilec ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite, pa o tem ne obvesti pristojnega organa.

Komentarji na predlog zakona so možni do 22. julija.

Število komentarjev: 1
  1. Hit pravi

    Kučan pa kar z notranjo zaščito. Intimni je prebrisan kot 100 hudičev.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen