Čas gospodarske krize je vedno tudi čas rasti sive ekonomije

0

Čas gospodarske krize je tudi čas rasti sive ekonomije, zato je v Sloveniji mogoče zdaj znova pričakovati krepitev tega pojava. A ukrepanje zoper sivo ekonomijo bo smiselno šele v konjunkturi, je za STA dejal Aleksander Aristovnik z ljubljanske fakultete za upravo. Kot zgled je navedel Avstrijo z učinkovitim nadzorom in poenostavljeno birokracijo.

Siva ekonomija po mediani pri 16 odstotkih BDP

Kot je pojasnil Aristovnik, ki se poklicno ukvarja tudi s to tematiko, ocene sive ekonomije v Sloveniji močno nihajo – od okoli osem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ki jih navaja državni statistični urad, do okoli 25 odstotkov BDP glede na različne mednarodne študije.

Če bi bi bila prava ocena nekje vmes, na ravni okoli 16 odstotkov BDP, bi to pomenilo, “da imamo skoraj osem milijard evrov neevidentiranega prometa oz. več kot 2,6 milijarde evrov izgubljenih davkov”, je opozoril sogovornik in dodal, da to predstavlja kar četrtino državnega proračuna.

V primerjavi z drugimi državami EU je Slovenija po njegovih besedah nekje na ravni povprečja EU, pri čemer ima enkrat višjo ocenjeno stopnjo kot denimo Luksemburg, Avstrija in Nizozemska (osem odstotkov BDP), hkrati pa enkrat nižjo kot nekatere manj razvite članice, kakršna je Romunija, in članice z velikim deležem storitvenega sektorja, na primer Grčija (tudi preko 25 odstotkov BDP).

Uradnih ocen o trendih gibanja sive ekonomije v Slovenji ni. “Na splošno pa ugotavljamo, da se z višjim življenjskim standardom, debirokratizacijo in tudi bolj informiranim, osveščenim in izobraženim prebivalstvom stopnja sive ekonomije trendno znižuje in se je glede na stopnje v devetdesetih letih že skoraj prepolovila,” je povedal sogovornik.

V krizi blaženje revščine

Je pa za sivo ekonomijo značilno nihanje, ki ga lahko v veliki meri pripišemo poslovnemu ciklu. V času gospodarske krize se tako delež sive ekonomije povečuje, v času gospodarske konjunkture pa zmanjšuje, je pojasnil.

Na vprašanje, ali je torej v času koronavirusne krize mogoče znova pričakovati porast, je odgovoril pritrdilno. “Nenazadnje smo to lahko videli v času karantene, ko so nekateri izvajalci storitev, kot so frizerji in kozmetičarke kljub prepovedim izvajali storitve po domovih,” je navedel.

A čas gospodarske krize, tako Aristovnik, ni najboljši za preganjanje sive ekonomije. “Še več, države sivo ekonomijo takrat celo prikrito podpirajo oziroma je vsaj ne preganjajo tako vneto kot sicer, saj spodbuja gospodarsko aktivnost ter blaži revščino in socialno izključenost,” je ocenil.

“V času recesije se tako v sivi ekonomiji odpirajo vrata za delovna mesta, ki se v uradnem delu zapirajo. Poleg tega ima siva ekonomija tudi druge pozitivne učinke na posameznika in družbo. Tako lahko posameznik dobi določen proizvod ali storitev hitreje in po nižji ceni ter izboljšuje stvarno preskrbo. Prav tako lahko v okviru sive ekonomije lažje pride do vira zaslužka in preživetja. Zaradi večje tržne fleksibilnosti se širita podjetništvo in potencial za višjo gospodarsko rast,” je orisal svoje razmišljanje.

Velika škoda na dolgi rok

Ne glede na to pa siva ekonomija na dolgi rok prinaša vrsto negativnih posledic, kot so zmanjševanje konkurenčnosti uradnega gospodarstva, odsotnost pravne zaščite potrošnikov, neupoštevanje delovne zakonodaja, umanjkanje socialne zašite zaposlenih, dodatno spodbujanje prebivalstva, da se priključi kot akter sive ekonomije, in tako dalje, se zaveda.

“Verjetno najpomembnejša negativna posledica, ki jo občutimo vsi, je znatno zmanjšan dotok prepotrebnih davčnih prihodkov, ki omogočajo obstoj socialne države. Zato je smiselno, da jo država omejuje in regulira, predvsem s povečanim nadzorom in ustreznim ukrepanjem ter osveščanjem, informiranjem in izobraževanjem prebivalstva,” je dejal.

Ko je čas za to, lahko država v boju zoper sivo ekonomijo po njegovih besedah veliko naredi tudi z zmanjšanjem administrativnih ovir, omejevanjem gotovinskega poslovanja ter oblikovanjem spodbujevalnega in konkurenčnega poslovnega okolja. “Izkušnje iz tujine kažejo, da so bile države s spodbudami in olajšavami rednega in zakonitega dela uspešnejše kot pa s strogim kaznovanjem sivega dela gospodarstva, ki zlasti za mala in mikro podjetja lahko pomeni nelojalno konkurenco,” je dodal.

Sicer pa imajo najnižjo stopnjo sive ekonomije, tako sogovornik, predvsem visoko razvite države, ki vladajo na različnih lestvicah konkurenčnosti, denimo Singapur, ZDA, Švica in skandinavske države. “Obstaja torej tesna povezanosti med stopnjo konkurenčnosti in omejevanem sive ekonomije, zato bi lahko postopen dvig Slovenije na različnih lestvicah konkurenčnosti sivo ekonomijo dodatno zmanjšal,” verjame.

Po zgled v Avstrijo

Za iskanje primernega zgleda pa Sloveniji po njegovih besedah ni treba iti prav daleč, le do Avstrije. “Za posebno učinkovit ukrep se je v Avstriji izkazal predvsem povečan nadzor na trgu dela in vzpostavitev posebne skupine za nadzor dela nelegalnih priseljencev. Prav tako je v preteklosti uspešno poenostavila nekatere administrativne postopke, povečala fleksibilnost trga dela in uvedla nekatere davčne reforme. Če bi Slovenija sledila podobnim ukrepom, hkrati pa še okrepila osveščenost, informiranost in izobraženost ljudi glede negativnih plati sive ekonomije, bi pojav v prihodnosti lahko še bolj omejili,” je sklenil.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen