Ekonomist Burger za povratek od izrednih ukrepov k liberalnim temeljem

0

V času krize s koronavirusom so se države zatekle k bolj avtoritarnim ukrepom, kot sta nadzor in omejevanje. “To je smiselno zdaj, na dolgi rok pa se moramo vrniti k tržnemu sistemu in omogočiti ljudem in podjetjem svobodo odločanja in razpolaganja z lastnino,” poudarja Anže Burger s FDV. Zavzema se za vrnitev k liberalnim temeljem in sodelovanju.

Okoliščine v krizi so tako izjemne, da so se bile države prisiljene nagniti bolj k avtoritarnosti, je v spletnem dogodku ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Amcham Slovenija Coffee to Connect danes izpostavil izredni profesor mednarodne ekonomije na ljubljanski fakulteti za družbene vede Burger. Pazljivi bomo morali biti glede tehnologije, ki se lahko izkaže kot koristna, a hkrati družbo “zlahka pomakne bližje k avtoritarizmu”, je dejal.

“Upam, da nas bo ta kriza naučila, da je mogoče šoke, ki prizadenejo celoten svet, reševati le s sodelovanjem vseh držav,” je rekel Burgel. Opozoril je, da se soliranje posamične države hitro povrne v obliki povračilnih ukrepov.

Burger nasprotuje temu, da bi države narekovale usmeritev gospodarstva v času okrevanja po krizi. “Naloga podjetnikov je odkrivati priložnosti na trgu, tega nikoli ne bo uspela nadomestiti država s svojimi uradniki. Pred leti si denimo nihče ni mislil, da bomo dobri v ultralahkih letalih. Slovenija je majhna in že eno ali dve podjetji sta dovolj, da popolnoma obrneta primerjalne prednosti in vzgojita neko nišo, v kateri smo dobri na globalnem trgu,” je menil.

Zavzel se je za vzpostavljanje ugodnega podjetniškega okolja, denimo z zmanjševanjem obstoječih ovir na skupnem trgu EU in razvojem finančnih trgov v smislu povečevanja razpoložljivosti sredstev za financiranje tveganih naložb. Konkretne odločitve glede usmeritev pa morajo sprejemati podjetja.

Burger je spomnil tudi, da se je po vseh težavah z nabavo zaščitne opreme v času epidemije pojavila izrazita kritika globalizacije, čeprav je ta Sloveniji v preteklih letih prinašala ogromne koristi – tako lastnikom podjetij kot delavcem in potrošnikom. “Majhno in odprto slovensko gospodarstvo ne more samo imeti celotnih panog in grozdov. Lahko imamo le podjetja, ki so specialisti v določenih panogah oz. nišah,” je izpostavil.

V Sloveniji je danes pomen izvoza za gospodarstvo precej večji kot v zadnji krizi pred 10 leti, je spomnil Burger. Tudi zato bo ob ustavljanju svetovne trgovine in hkratni veliki prizadetosti storitvenega sektorja Slovenija v tej krizi utrpela večji padec BDP kot leta 2008. “Upam pa, da se globalna aktivnost in trgovina čim prej pobereta in da bo zagon gospodarstva v naših večjih partnericah, kot sta Avstrija in Nemčija, hitro potegnil iz krize tudi naša izvozna podjetja,” je dejal.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen