Tudi štajerska podjetja zaradi epidemije ob velik del prihodkov

0

Tako kot drugod po državi se tudi štajersko gospodarstvo trenutno spopada s posledicami epidemije novega koronavirusa. Kot je za STA povedala direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik, je bilo veliko podjetij čez noč ob delo ali je bila njihova proizvodnja predmet velikih omejitev. V nekaterih izpada ne bo mogoče nadomestiti.

Po besedah Podgornikove je v regiji okoli 8300 gospodarskih družb in 8000 samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo okoli 80.000 ljudi in bolj ali manj vsi se trenutno srečujejo s takimi ali drugačnimi težavami.

Tudi v podjetjih, kjer trenutno kljub epidemiji delajo dalje, imajo težave z delovno silo, saj dela bistveno manj ljudi. Še najmanj so prizadeta podjetja v živilski-predelovalni branži, ki je pomembna za zagotavljanje normalne preskrbe, pa tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo zaščitne opreme.

Težave pa imajo številni drugi, pravi Podgornikova, tudi zaradi zagotavljanja materiala, ljudi in blaga ali zagotavljanja servisnih storitev. Najbolj trpita turizem in gostinstvo, pa tudi trgovska dejavnost, onemogočeno je opravljanje nekaterih čezmejnih storitev, težave imajo številni izvozniki, mnogi, ki so odvisni od domačega trga, pa so morali v trenutku zapreti vrata.

Nedavno sprejete ukrepe za blažitev posledic v gospodarstvu v štajerski zbornici sicer pozdravljajo, a opozarjajo, da je kar nekaj takih podjetij, ki ne ustrezajo določbam upravičencev. Gre med drugim za manjše proizvajalce v avtomobilski industriji, ki so upad čutili že lani, pa tudi za podjetja, kjer je prišlo do strukturnih sprememb na globalnem trgu in povezovanja konkurentov, zaradi česa so prav tako že lani občutili padec naročil.

“Trudimo se, da bi tudi ta podjetja uspela črpati pomoč, saj bodo sicer morala odpuščati, česar pa si nihče ne želi,” pravi Podgornikova. Med večjimi, ki so v Podravju za zdaj zaprla vrata, je hoška Magna, posledično tudi nekateri njeni ključni dobavitelji. Marsikje delajo z nižjimi obrati, čeprav neradi, pa so se nekateri že odločili tudi zmanjševati število zaposlenih.

“Vsi pa se bojimo, kaj bo po koncu epidemije. Težave so namreč globalne in države bodo verjetno začele ščititi predvsem svoje gospodarstvo, zaradi česar lahko ima Slovenija kot izvozno usmerjena država velike težave pri iskanju novih priložnosti na tujih trgih,” pravi Podgornikova.

Glede na to, da je slovensko gospodarstvo pred epidemijo še vedno beležilo nadpovprečno rast in so podjetja imela težave s pridobivanjem primernih kadrov, si bodo težko privoščila, da bi na veliko odpuščala. Po besedah Podgornikove je prav, da so ukrepi države usmerjeni tudi v reševanje tega vprašanja, saj se sicer lahko zgodi, da bodo v času izboljšanja razmer ostali brez usposobljene delovne sile, zlasti tistega dela, ki je doslej prihajal iz tujine.

V drugem sklopu ukrepov, ki ga pripravlja vlada, pričakuje, da bi dopolnili pomanjkljivosti prvega. Ob tem pogreša, da bi se raje pogovarjali o ukrepih za vnovičen zagon podjetij in morebitna povratna ali nepovratna sredstva. V Avstriji po njenih informacijah sprejemajo zelo enostavne ukrepe, gredo tudi v smeri polovičnega delovnega časa, ki ga predlagajo tudi sami.

“Vsekakor potrebujemo tudi ukrepe v smislu reševanja likvidnostnih razmer, seveda pa bi si želeli, da poiščemo primerne recepte za vsa podjetja,” je še dodala Podgornikova.

Ob tem je pojasnila, da so na zbornici v času epidemije, ko imajo podjetja zelo veliko vprašanj, izpeljali nekaj videokonferenc, preko katerih podjetnikom, kadrovskim delavcem ter zaposlenim v finančnem in računovodskem sektorju svetujejo dvakrat tedensko. S tem jim med drugim sporočajo, da lahko tudi sedanje krizno obdobje pomeni priložnost za hitro povrnitev na stanje pred epidemijo ali celo dodaten zagon v prihodnosti.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen