Pomemben prispevek slovenskega znanja v prodornih prizadevanjih za pospešitev izsleditve virusov

0

Raziskovalca z mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Tine Curk in Urban Bren sta s kolegi iz Velike Britanije in Kitajske zasnovala nov pristop k identifikaciji virusov in bakterij, ki bi lahko pospešil ugotavljanje točne vrste okužbe. To velja tudi za covid-19, kjer je čakanje na rezultat brisa še posebej problematično.

Ugotovitve omenjene skupine raziskovalcev bodo v tem tednu objavljene v znanstveni publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA s faktorjem vpliva blizu 10. To je šele četrta objava v tej prestižni multidisciplinarni reviji v zgodovini Univerze v Mariboru.

Z delom na novem pristopu k identifikaciji virusov in bakterij so pričeli pred več meseci, za javnost zanimivo pa je postalo zaradi epidemije novega koronavirusa, saj bi se lahko ta pristop uporabil tudi za izsleditev tega virusa. Trenutno je namreč treba na rezultate brisa čakati na naslednji dan, z novim pristopom pa bi lahko prišli do tega mnogo prej, je za STA pojasnil Bren, sicer prorektor za prenos znanja mariborske univerze.

Z brisom, ki se ga opravi s potiskom palčke skozi nos do žrela, se pri bolniku pridobi vzorec, ki vsebuje sledi tako virusa kot bolnikovih lastnih celic. “Ti vzorci vsebujejo dedni material tako virusa kot nas in tega našega lastnega je bistveno več. Posledično morajo virusni dedni material najprej v dolgotrajnem in dragem postopku z imenom PCR namnožiti do zadosti velikih količin, zato izvemo rezultat testa šele naslednji dan. Ali pa je test celo lažno negativen, ker je bilo virusno breme še prenizko. Bilo je torej premalo dednega materiala virusa,” je pojasnil Bren.

Z njihovim pristopom se je moč izogniti postopku namnožitve virusnega dednega materiala oziroma izslediti virus že na podlagi majhne količine njegovega dednega materiala. “Dosedanja tehnika deluje na osnovi monovalentne vezave. Proba oziroma sonda se veže na enem samem mestu virusnega dednega materiala, a tam z veliko močjo. Mi pa smo razvili novo metodo, po kateri se sonda veže na dedni material virusa multivalentno, torej na več mestih, a s šibkejšo povezavo. V članku smo pokazali, da smo s tem dosegli superselektivnost. Se pravi, da potrebujemo bistveno manj vzorca virusa in bi posledično lahko zaznali okužbo že pri manjšem virusnem bremenu,” je še povedal Bren.

Posledično bi bila testiranja zanesljivejša. “Konkretno za covid-19 to pomeni, da ne bi ljudje tri dni bolni hodili naokrog in šele potem razvili bolezenske znake in ugotovili, da so okuženi. Prav tako se ne bi več dogajalo, da je test lažno negativen, ker je premalo virusnega materiala. Testi bi tako postali zanesljivi v zgodnejši fazi okužbe,” je dejal.

Omenjena metoda ni uporabna le za covid-19, ampak tudi druge viruse ter bakterije, med drugim za virus gripe ali bakterijo MRSA. “Tudi to bi lahko detektirali v roku minut, ne pa da potrebujemo cel dan za to, da izvemo rezultat testa,” je dodal.

Sedaj že izvajajo laboratorijske eksperimente s ciljem, da bi se ta inovativni pristop čim prej prenesel v vsakdanjo klinično prakso. Med drugim je tudi trenutna epidemija novega koronavirusa izpostavila urgentno potrebo po hitri, zanesljivi in poceni detekciji nalezljivih bolezni. “Izvajamo tako računalniške simulacije kot eksperimentalno delo na genetskem materialu novega koronavirusa. Seveda bo še nekaj časa trajalo, da bomo izpopolnili tehniko do te mere, da jo bomo lahko prenesli v vsakdanjo rabo, a pospešeno delamo na tem,” je še povedal Bren. (sta/ured)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen