Čistilka v protiobveščevalni akciji na mariborski policiji

3

Bivši kriminalist naj bi prisluškoval samemu sebi

Piše: Davorin Kopše

Bizarne zgodbe slovenskih medijev

Večinski slovenski mediji so že zdavnaj razkrinkani, po nastopu tretje slovenske vlade, ki jo vodi Janez Janša pa so odvrgli vse maske in se vse pogosteje odkrito postavljajo na stran revolucionarjev, ki se v Sloveniji še vedno borijo proti demokraciji, svobodi medijev in osvoboditvi človeka kot posameznika, ujetega v pasti zvijač španovije oblasti in hlapčevskega novinarstva. Še posebej so pobesneli v času po objavi objektivne ocene slovenskega medijskega prostora, ki jo je na portalu Sveta Evrope objavil Urad vlade za komuniciranje, kar so poskušali javnosti predstaviti kot diplomatsko depešo.

V svojih tedenskih kolumnah ne uspem »pokriti« vseh dogodkov, ki so tega »vredni«. Tako se nisem pozabaval z oddajo Tarča na nacionalni televiziji, kjer so prejšnji teden razkrili obseg svoje domišljije, oplemenitene z domišljijo državnega uradnika Iva Galeta, kar ni nič drugega kot še ena asistenca globoki državi. Ampak o tem je bilo prelitega kar nekaj črnila, o dodatnih dejstvih pa bo morda še priložnost pisati v prihodnje, saj bodo brez dvome še prihajala.

Zoran Šarič naj bi nastavil prisluškovalno napravo na svojo pisalno mizo

Danes me zanima dogodek na mariborski policiji, o katerem je bombastično poročala POP TV. Tam je namreč po njihovem poročanju čistilka odkrila prisluškovalno napravo, ki jo je na svojo pisalno mizo, pazite, na svojo pisalno mizo nastavil bivši kriminalist Zoran Šarič. Izstopata torej trditvi, da naj bi dolgoletni kriminalist tako nestrokovno postavil prisluškovalno napravo, da jo je z lahkoto odkrila čistilka in to, da je čistilka to odkrila in takoj vedela za kaj gre in, da tista škatlica tam ne bi smela biti. Iz svoje prakse vam lahko zagotovim, da ljudje ne opazijo veliko bolj očitnih stvari. Z veliko stopnjo prepričanja trdim, da gre za konstrukt.

V zadevi gre za nikogar drugega, kot za tistega kriminalista Šariča, ki je od blizu spremljal dogajanja v zvezi z konstrukti istih akterjev iz preteklosti, ki so se dogajali mariborskemu županu Francu Kanglerju v času vseslovenskega huliganstva, imenovanega vseslovenska vstaja. Kangler je kljub vsemu sedaj državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve. Zarotnikom se kaj hujšega, kot to, da jim ni uspelo odrezati Kanglerja od dnevne politike, ne bi moglo zgoditi. Zoran Šarič je dogajanje kot kriminalist spremljal iz vrst kriminalistov in je o županu Kanglerju ter političnih konstruktih, ki so se mu dogajali, napisal odmevno knjigo Županov boj.

POP TV je v nedeljo poročala o nastavljeni in najdeni sledilno prisluškovalni napravi GPS v prostorih Policijske uprave Maribor. Napravo naj bi našla čistilka, ki je o tem obvestila pristojne. Ugotovljeno je bilo, da je bila naprava najdena na mizi tam zaposlenega Zorana Šariča, zato je stekla akcija in pri omenjenem so opravili hišno preiskavo, med katero so našli še dve enaki ali podobni napravi. Pa kaj? Te naprave so legalno dostopne na trgu, sam preiskovanec pa je med drugim pojasnil, da take naprave uporablja za spremljanje pozicije svojega avtomobila, da bi ga izsledil v primeru tatvine. Osumljeni prisluškovanja Šarič se brani tudi z izjavo, da je imel napravo na delovnem mestu, ker jo je tja prinesel pred meseci, da bi jo pokazal sodelavcu. Dodaja, da naprava ni bila uporabljena, kar je mogoče ugotoviti s pregledom SIM kartice, ki sicer tehnično omogoča povezavo s signalom GSM in vklop prisluškovanja.

POP TV še navaja, da so pridobili informacijo, da se takšnih naprav ne sme vnašati v službene prostore, saj da gre za upravno območje, kjer so te naprave prepovedane zaradi varovanja tajnih podatkov oziroma dokumentov s tajnimi podatki.

Prvič sem zastrigel z ušesi, ko so problematizirali samo napravo, ki je bila najdena na delovnem mestu samega lastnika te naprave. Ni mi namreč jasno zakaj bi nekdo prisluškoval samemu sebi, napravo pa naj bi vključeval v času svoje odsotnosti. Je to sporno, ker so oni »vohunili« za njim? So mu pregledovali pisalno mizo, ko ga ni bilo tam? Veliko vprašanj se bo še odprlo, o tem sem prepričan. Največ, kar bi lahko bilo res je morda torej le to, da je morda prisluškoval ali kdo v času, ko ni v službi prihaja do njegove pisalne mize in ga je zanimalo, če se tam tudi kaj dogaja. Trenja znotraj mariborske policije so namreč širši javnosti precej znana tako iz primerov zoper Kanglerja, kot tudi iz številnih drugih primerov. Zgoraj že omenjam, da je Zoran Šarič o Kanglerju in njegovem županskem boju napisal knjigo. Sam jo imam in sem jo prebral, zato precej lažje sklepam.

Drugič sem privzdignil obrvi ob trditvi, da se v upravno območje ne sme prinašati elektronskih naprav. To bi namreč pomenilo, da nihče od zaposlenih tam ne bi smel uporabljati niti mobilnega telefona, kar seveda ni res. Za upravno območje se namreč štejejo vsi uradni prostori upravnih organov, kjer se prosto gibljejo vsi tam zaposleni in smejo imeti elektronske naprave. Kar se tiče tajnih podatkov in dokumentov s tajnimi podatki pa je z zakonom o tajnih podatkih določeno, da se lahko v upravnem območju vsi zaposleni seznanjajo s tajnimi podatki stopnje interno. Za to stopnjo tajnosti (najnižja stopnja) ni predpisano varnostno preverjanje, ampak zgolj seznanitev z zakonom in pisna izjava zaposlenega, da je z zakonom seznanjen.

Zmotila me je torej trditev, ki velja za varnostno in ne za upravno območje. Prepoved vnosa vseh naprav velja namreč za varnostno območje, kjer se shranjujejo in obdelujejo tajni dokumenti, katerim je določena najvišja stopnja tajnosti. V ta območja ne more vstopati nihče drug, kot imetniki dovoljenj, pa še ti se morajo ob vstopu vpisati v seznam vstopov, kjer se navede razlog vstopa in dokument v katerega je nekdo vpogledal, oziroma drug razlog za dostop to tajnega dokumenta/podatka. Gre za podobno ureditev kot velja v tako imenovani tihi sobi v Državnem zboru, kjer se poslanci in drugi pooblaščeni seznanjajo z dokumenti najvišje stopnje tajnosti, ki varuje podatke pred morebitnimi škodljivimi posledicami za državo, če bi podatki prišli v javnost ali do posameznikov, ki bi lahko s tem povzročili škodo. Domnevam, da delovno mesto Zorana Šariča ni v varnostnem območju, kjer se shranjujejo dokumenti stopnje tajnosti STROGO TAJNO, saj se je v teh območjih dovoljeno zadrževati le nujno potreben čas, ki ga posameznik potrebuje za to, da v obsegu potrebe po vedenju opravi svojo delovno nalogo. Ni nepomembno, da v ta varnostna območja čistilke nimajo vstopa!

Ponovno vpletanje Kanglerja

Poročali so tudi o tem, da so v zvezi z dogodkom klicali Franca Kanglerja, ki je povedal, da ga je Zoran Šarič z njim seznanil. Mislim, da naj bi tudi nekaj komentiral v zvezi z tehničnimi značilnostmi najdene GPS naprave, ampak to ni pomembno. Kangler s tem po logičnem sklepanju nima nič, zato tukaj vidim še en indic, da gre za konstrukt.

Že sam dogodek, ki ga sam ne znam umestiti med utemeljene sume kakršnegakoli nedovoljenega, kaj šele kaznivega dejanja, je milo rečeno čuden, če se omejimo le na to, kar so poročali. Sam gledam malo dalje in globlje. Mislim, da na daleč smrdi po konstruktu in po novem poskusom diskreditacije Franca Kanglerja, ki je za nekatere kroge v državi kot državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, še kako moteč, saj kaže na to kako zelo so bili neuspešni v poskusih, da bi ga dokončno odstranili iz slovenske politike. Bivši namestnik direktorja Sove, zdaj sodnik v Mariboru Janez Žirovnik je namreč izjavil, da je treba Kanglerja obsoditi, saj predstavlja resno nevarnost, da se bo vrnil v politiko. Prav tako je seveda jasno, da so čakali ugoden trenutek za diskreditacijo pisca knjige Županov boj, v katerem je precej podrobno opisan način delovanja policije v času, ko so po Mariboru po zraku letele granitne kocke, so grozili, da bodo ubijali policiste, v zastraševanje pa so obešali lutke politikov, na domove občinskih svetnikov pa so pošiljali kriminalce, ki so jim grozili.

Z maščevanjem piscu knjige je treba pohiteti, saj bo jeseni izpolnil pogoje za upokojitev, kar bo to možnost bistveno zmanjšalo, predvsem pa bi bilo manj odmevno v javnosti. Globoka država torej ne počiva, predvsem pa ne pozablja. Vendar pa obstajajo načini in sredstva, da se je znebimo. To lahko izvede le poštena in odločna politika z dovolj veliko podporo volivcev, zato se zagovorniki nasprotne politike tako srdito in z vsemi sredstvi borijo za nelegitimno oblast.

Št. komentarjev: 3
  1. johan pravi

    Spet Kopšetovo opranoglavo modrovanje

  2. Re gornjemu pravi

    Iz muhe slon, po Kopšetovo

  3. Gasilec pravi

    Ko bivši miličnik raziskuje in igra šerifa!

Odgovori uporabniku Gasilec
Prekliči komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen