V vrtcih še nekaj bojazni glede plač in stroškov

0

V času zaprtja vrtcev zaradi epidemije je večina zaposlenih doma. Še vedno ni povsem jasno, kako bo s financiranjem plač in stroškov vrtca. Ravnanja občin so različna, računajo pa na pomoč države. Tudi odziv vzgojiteljev na poziv za prostovoljno varovanje otrok v času zaprtja vrtcev je bil različen, so pa zaenkrat potrebe po varstvu majhne.

Kot so za STA pojasnili na Mestni občini Ljubljana, imajo vsi zaposleni v ljubljanskih vrtcih odrejeno delo na domu in 100-odstotno plačilo svojega opravljenega dela v marcu. V prostorih vrtca so na delovnem mestu prisotni le tisti sodelavci ali ravnatelji, ki morajo nujno opravljati delo na delovnem mestu.

V Mariboru je, kot je za STA pojasnila predsednica skupnosti mariborskih vrtcev Branka Šamec, večina zaposlenih na čakanju na delo doma. Ob tem so ravnatelji delavcem poslali dopis, na podlagi katerega so se lahko odločili, ali koristijo dopust ali gredo na začasno čakanje na delo doma.

Tudi v Kranjskih vrtcih, ki je s 94 oddelki največji vrtec v Sloveniji, zaposlenim izdajajo sklepe, s katerimi se jim začasno odredi čakanje na delo doma, za čas katerega naj bi tako kot zaposleni v drugih dejavnostih dobili 80 odstotkov osnovne plače. Dnevno od doma dela okvirno od štiri do deset zaposlenih, kar je približno dva do tri odstotke vseh zaposlenih. V prvem tednu aprila pa bodo imeli zaposleni možnost koristiti tudi izredni plačan dopust.

Na čakanje je trenutno razporejenih več kot 300 delavcev Kranjskih vrtcev. Število čakajočih pa se tedensko spreminja glede na potrebe dela, povezanega z računovodsko-kadrovsko in splošno službo ter vpisom otrok za šolsko leto 2020/2021. V nekaterih vrtcih po državi so medtem zaradi situacije nekoliko podaljšali roke za oddajo vlog za vpise, pri čemer so prosili starše, naj vloge oddajajo po pošti.

Financiranje še ni dorečeno; težav se bojijo predvsem v zasebnih vrtcih

Ker starši v času zaprtih vrtcev zanje ne bodo plačevali, občine pri pokritju stroškov računajo na pomoč države. Kot so za STA pojasnili na kranjski občini, so bili doslej seznanjeni le z okrožnico ministrstva, da bodo občinam obveznost kritja stroškov za zagotovitev plač zaposlenim v javnih vrtcih določili naknadno, in to takrat, ko bodo znani dejanski stroški. Kranjska občina računa na to, da bo država prevzela v celoti ali vsaj del stroškov zaposlenih v vrtcih in ostale fiksne stroške, ki nastajajo, čeprav so vrtci zaprti.

V težki situaciji bi se lahko znašli zasebni vrtci, ki zaposlujejo več kot 500 ljudi, še več kot 500 pa jih z njimi pogodbeno sodeluje. Kot opozarjajo v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije, ne vedo, ali bodo zaposlene sploh lahko plačali in ali bodo sploh lahko pokrivali redne fiksne stroške. Ker delujejo neprofitno, izpada zaradi neplačila staršev ne morejo pokrivati iz rezerv ali dobička.

“Zasebni vrtci smo na robu preživetja, vprašanja pa ostajajo po več kot 14 dneh neodgovorjena,” so zapisali v pozivu vladi, v katerem ji predlagajo, naj pripravi shemo pomoči, ki bo enaka za javne in zasebne vzgojno izobraževalne ustanove. Predlagajo, naj se vrtcem povrne pavšalni krizni znesek na otroka, ki bi po njihovih izračunih znašal 380 evrov na otroka, vsem zaposlenim v predšolski vzgoji pa odredi čakanje na delo doma in 80-odstotno plačilo.

Nekateri vzgojitelji so se javili za prostovoljno varstvo

Nekateri zaposleni v vrtcih so se javili tudi za prostovoljno varstvo otrok staršev, ki so zaposleni v organizacijah, nujnih za delovanje družbe in države v izrednih razmerah. K temu so jih pozvale tako občine kot ravnatelji, odziv pa je bil različen. Kot so pojasnili na kranjski občini, je bil pri njih odziv strokovnih delavcev skromen. Razlogi so bili različni, največ pomislekov pa se je pojavilo na račun varstva na domu otrok. Odziv bi bil veliko večji, če bi strokovni delavci lahko otroke varovali na svojih domovih.

V Kranju imajo sicer trenutno 20 prostovoljcev za varstvo otrok na domu, vendar zaenkrat v varstvu nimajo še nobenega otroka. V Mariboru se je na poziv odzvalo devet prostovoljcev iz vrtcev, potrebe pa sta izrazili dve družini s skupaj tremi otroki. V Ljubljani imajo na seznamu 128 prostovoljcev iz vrst učiteljev in vzgojiteljev ter izraženih potreb staršev za 36 otrok.

Varstvo na domu v Ljubljani poteka že od prejšnjega tedna, vanj pa je po podatkih za 25. marec zaenkrat vključenih 12 otrok. Kot so pojasnili na občini, je to, kje bo potekalo varstvo otroka, stvar dogovora med prostovoljcem in starši. V enem primeru se tako varstvo izvaja na domu prostovoljke, saj ima v svoji hiši z vrtom veliko boljše pogoje za izvajanje varstva kot pri starših doma.

Zaenkrat si sicer še številni starši uspejo sami priskrbeti varstvo, nekateri tudi koristijo dopuste. Na občinah pa pričakujejo, da se bo s povečanjem števila okuženih in s podaljševanjem zaprtja vrtcev to spremenilo ter se bodo potrebe po varstvu močno povečale. Na to posebej opozarjajo v Ljubljani, kjer se jim zdi problematičen tudi način pridobivanja in uporabe prostovoljcev.

Vrtci in vzgojitelji staršem svetujejo glede dela z otroki

Nekateri vrtci in njihovi zaposleni v tem času dajejo tudi priporočila staršem, kaj naj v času zaprtih vrtcev delajo z otroki. V vrtcu Trnovo so v sodelovanju z ISA Institutom in občino pripravili zgibanko za družine Tudi otroci so z nami v tem. Služi kot pomoč staršem, kako se pogovarjati z otrokom o tem, kaj se dogaja v času epidemije novega koronavirusa, kako ostati miren in skupaj z njim preživeti to obdobje.

Tudi v Mariboru nekateri strokovni delavci pišejo staršem in otrokom spodbudne besede in pošljejo povezave do različnih vsebin, v enem od vrtcev pa objavljajo na svoji Facebook strani dela in naloge za otroke. V Kranju so medtem štiri vzgojiteljice vzpostavile Facebook skupino Mia in Oto, kjer predlagajo različne igre, gibalne dejavnosti, ustvarjalne projekte in podobno.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen