Šarec me je tokrat pozitivno presenetil, ampak prepozno

4

Sodelovanje odhajajoče in vlade v formiranju

Piše: Davorin Kopše

Po osamosvojitvi Sloveniji še nikoli ni grozila nevarnost, kot smo ji priča v zadnjem času. V deželo je vdrl koronavirus (Covid-19), ki poleg smrti grozi z ohromitvijo države in velikansko gospodarsko škodo. Z nevarnostmi povezanimi z migracijami se tokrat v zapisu niti ne ukvarjam.

Moj odnos do treh preteklih vlad je znan in jasno je koga brezpogojno podpiram. Seveda je to SDS, sprejemam pa vse politike, ki so s svojim delovanjem pripravljene delovati v splošno korist, a najprej Slovenije. Morda je manj znano, a pomembneje, da bi sam dal za Slovenijo – njen obstoj in varnost vse, kar zmorem in znam, ker želim, da bi tukaj srečno živeli moji potomci in vsi Slovenci, ki si bodo tega v prihodnosti želeli.

Koronavirus, širjenje in rigidnost pristojnih

Koronavirus je vzbudil moje zanimanje že sredi januarja, ko so o tem prihajale bolj splošne informacije. Precej brskam po spletu, zato sem o njem pač izvedel več kot večina med nami v Sloveniji. O tem sem že pisal v svojih preteklih prispevkih prav na tem portalu in sicer v obliki člankov in komentarjev.

Po izbruhu v Italiji, kjer je problem virusa dobil velike razsežnosti in se zaradi slabega odziva oblasti, ki tematike očino ni jemala dovolj resno, se je v Sloveniji s tem začelo ukvarjati vse več ljudi, skupin in žal čisto nazadnje pristojnih ustanov. Tudi vlada Marjana Šarca za ukrepanje ni kazala pretirane energije in vse bolj jasno je bilo, da bo virus tudi v Sloveniji povzročil večje in hitrejše širjenje, kot bi ga sicer, če bi vlada ukrepala hitro, preudarno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Skupaj z nacionalnim inštitutom za javno zdravje so zatrjevali, da imajo zadevo pod nadzorom in da se odzivajo sorazmerno na pojav. To je pri meni vzbudilo precejšen gnev, saj je očitno, da v tem primeru načelo sorazmernosti ni ključno. Ukrepati je treba učinkovito, kar pomeni, da je treba biti vsaj korak pred napadalnim virusom.

Proces menjave oblasti po odstopu premiera in nujno sodelovanje

Širjenje virusa in grožnja epidemije sta nas zalotila v situaciji, ko je Slovenija po odstopu Šarca s premierskega položaja v položaju omejenega vladanja. Sem ne prištevam le pravila o t.i. tekočih poslih. Gre tudi za odnos odhajajočih, ki hočeš nočeš ni enako zavzet kot bi bil, če bi vlada opravljala svoje delo na polnih obratih. Vemo, da vlada Marjana Šarca že od svojega formiranja ni vzbujala posebnega zaupanja, v nastali situaciji pa je to dejstvo še bolj očitno in zaskrbljujoče. Obeta se nam kompetentna vlada pod vodstvom Janeza Janše, ki pa bo vajeti trdno v svoje roke prevzela šele v soboto, kot kaže, če bodo vsi postopki gladko izpeljani. Verjamem, da se vse ekipe že nekaj časa intenzivno pripravljajo na prevzem dolžnosti, zato pričakujem, da bodo začeli takoj ukrepati na polno, kot se reče.

Težka odločitev za pobudo

Naj se vrnem k dogajanju prejšnji teden, ko je širjenje virusa dobivalo pospešek tudi v Sloveniji. V petek 6. marca sem sedel za pisalno mizo, strmel v ekran računalnika in razmišljal kaj lahko storim. Tak pač sem, vedno poskušam nekaj narediti. Še posebej, če vidim, da stvari ne gredo gladko. Vedel sem, da imamo na oblasti zelo trmastega in samovoljnega človeka, ki pa je povrh vsega v krizni situaciji še enkrat zatajil in ostal pasiven. Vedel sem tudi, da je za Slovenijo in vse nas najbolje, da v tej situaciji vsi, ki lahko karkoli prispevajo k izboljšanju delovanja sistema, sodelujejo. Kolebal sem med tem ali naj dam javno pobudo za sodelovanje med odhajajočo in sestavljajočo se vladno ekipo, ali naj molčim in čakam kaj se bo zgodilo. Po temeljitem zamisleku sem se odločil za tveganje in napisal tweet:

https://twitter.com/DKopse/status/1235953405111218176

Tweet sem namenil glavnima političnima igralcema v tem času in javnosti, katero sem pozval h glasovanju ali podpira pobudo za sodelovanje ali ne. Zanimalo me je kako bo reagirala javnost, ampak to je bilo sekundarnega pomena. Predvsem sem želel spodbuditi Šarca, da se tudi pod vplivom pritiska javnosti odloči za sodelovanje. Kar se tiče Janeza Janše nisem dvomi, da bo pripravljen sodelovati. Celo verjel sem, da tudi on razmišlja kako se vključiti in pomagati. Morda pa sta se že pred mojim Tweetom slišala, saj smo kasneje izvedeli, da sta že od petka dogovorjena za sodelovanje.

V soboto 7. februarja sem poslušal izjavo za javnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer je direktorica Nina Pirnat oznanila, da je čas za sklic Sveta za nacionalno varnost, pol ure za tem pa je premier Šarec razglasil, da se bo svet sestal. Vse bolj sem postajal jezen, ker sem iz zaporedja objav še enkrat spoznal, da je Šarec nesposoben in ne odloča, zato očitno ne vodi igre on, ampak tisti, ki pač prvi potrka na njegova vrata. Na podlagi posvetovanj s pristojnimi bi se moral po mojem mnenju sam odločiti za sklic in o tem obvestiti javnost. Nacionalni inštitut je namreč le eden od strokovnih ustanov, ki je lahko povabljen na Svet za nacionalno varnost v svetovalni vlogi s svojega področja. Šarec bi moral najprej poiskati fascikel, kjer ima Uredbo o kriznem upravljanju in vodenju ter Nacionalnem centru za krizno upravljanje. Kot kaže še danes ne ve zanjo.

Kakorkoli, v ponedeljek se je končno sestal Svet za nacionalno varnost, čeprav bi se moral v najkrajšem možnem času po odločitvi za sklic. Po seji so obvestili javnost, da ekipa v odhajanju in ekipa v formiranju vlade vendarle sodelujeta že od petka. Od takrat dalje smo tudi priča bistvenim spremembam tako v smislu ukrepanja kot v smislu obveščanja javnosti.

Seveda je vseeno ali je do sodelovanja prišlo zaradi moje pobude ali zaradi kakega drugega vzroka. Pomembno je, da je vendarle steklo. Od takrat dobivamo povsem drugačne informacije, dogajajo se ukrepi, ki so bistveno bolj logični, čeprav še vedno ni vseh, ki jih vsaj del javnosti pričakuje, iz nastopov pa vidimo, da v prvi vrsti tudi Janša. Na primer zaprtje vseh šol. Vedeti moramo, da vlado še vedno vodi Marjan Šarec, ki nosi tudi vso odgovornost. Janša ima pri tem še vedno le svetovalno vlogo, kar lahko le obžalujemo.

V torek je bila po vzoru Avstrije tudi v Sloveniji sprejeta odločitev za zaprtje meje z Italijo za potniški promet, včeraj pa je bil o tem sprejet sklep, ki se je začel tudi izvajati. Bilo je nujno, po mojem mnenju pa bi se to moralo zgoditi že precej prej. Najkasneje takrat, ko se je izvedelo, da je sever Italije evropsko žarišče virusa in da se hitro širi.

Pomembni ukrepi so tudi prepoved zbiranja večjega števila ljudi (nad 100 v zaprtem in nad 500 na odprtem prostoru) in nekaj drugih. Še enkrat pa povem, da bi morali biti korak pred virusom in ne sorazmerni z njegovim širjenjem. Že dolgo namreč vemo, da je po toči zvoniti prepozno. Tega ljudskega reka ne more nadomestiti noben predpis.

Aja, še to. Predsednik republike Slovenije je v teh dneh poniknil. Preprosto ne pojavlja se v javnosti. Je strahopeten, nima idej ali pa misli, da njegova vloga ni ta, da bi vsaj malo pomiril državljane v času, ko se širi virus in skrb državljanov, ki jih predstavlja.

Tudi njega sem pozval naj se (po)javi:

https://twitter.com/DKopse/status/1237658088234156033

V tem primeru veliko ljudi misli, da bi bilo to prav, ampak frajer si na Instagramu roke umiva:

https://www.instagram.com/borutpahor/

Zaključek

V celotnem zapisu gre pač za mnenje, ki sem ga javno izpostavil in gre tudi za nekatere prošnje in zahteve preko Twitterja. Ni nepomembno, da sem za to glede na razklanost družbe potreboval precej osebnega poguma. Morda je to kvaliteta, morda neumnost, vsekakor pa dobronameren korak posameznika, ki ima enako politično težo kot vsak volivec in nič več. V vseh pogledih mi je žal, da ne zmoremo koraka naprej (vsaj javnost glede na izid glasovanja). Medsebojno nenapadanje v času splošne nevarnosti je v naravi živih bitij. Pri nas očitno ta čas šele prihaja in po mojem mnenju zelo in usodno zamuja.

Moje splošno mnenje je, da smo s svojim brezbrižnim odnosom povzročili stanje, ko imamo v Sloveniji na oblasti nesposobne. Tisti, ki bi lahko stanje bistveno bolje obvladovali so že (pre)dolgo odrinjeni na rob. Vsaj do zdaj so bili. Tega ne smemo nikoli več dopustiti. Odgovorni smo volivci kot celota, čeprav v tem mandatu glavno odgovornost nosijo zarotniki, ki so proti volji ljudstva stopili v prevelike čevlje.

Nova vlada, ki prihaja vliva upanje in zaupanje, saj bo v veliki meri sestavljena iz preverjenih in izkušenih kadrov, posebej pa to lahko rečemo za predsednika Janeza Janšo. V zadnjem času to priznava vse več ljudi, vedelo se je že zdavnaj prej.

Pa še iskrica, da ne bo vse tako čemerno:

Boštjan M. Zupančič je na Twitterju zapisal, da gre pri trenutno odgovornih za miselno pešačenje.

Št. komentarjev: 4
  1. Johan pravi

    Kopše, ti si pa res neverjetno pogumen.Saj vendar pisariš v bistvu eno in isto, kako je tvoj idol najsposobnejši po krivici odrinjen od oblasti, o medsebojnem nenapadanju pa si začel razmišljati šele sedaj, ko veš, da to koristilo predvsem NJEMU. Prej, ko bi to lahko koristilo, zdaj že bivšemu premieru, ti to ni padlo na pamet.Nekoč sem, ob branju tvoje kolumne že zapisal, da si opranoglavi pisun in to drži!

  2. Hit pravi

    Ta B. M. Zupančič ja zadnji, ki ima kaj za čivkat. Dezorientirani megaloman!

  3. Pubec pravi

    Ko govorimo o medsebojnem nenapadanju, Kopše, kaj ni sds vložila tožbe proti nekdanjemu premieru ravno sedaj, ko je najbolj neprimeren čas za to in pišeš, kako je nenapadanje nujno potrebno ? Torej?

  4. Repincl pravi

    Koga pa ti ” presenečaš” s svojimi natolcevanji?

Odgovori uporabniku Hit
Prekliči komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen