Končajmo obvezno plačevanje RTV prispevka

6

Nacionalna televizija na kolenih pred gospodarji razdvaja narod

Piše: Davorin Kopše

Kdo mora plačati prispevek za javno TV

Določila plačevanja prispevka bom za svojo današnjo kolumno črpal iz pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija, ki je bil sprejet na podlagi zakona v Nadzornem svetu RTV Slovenija 19. septembra 2018. Iz tega pravilnika me tokrat zanima zgolj način plačevanja tega famoznega prispevka, ki vse več Slovencev zelo moti.

Za potrebe te kolumne povsem zadostuje, če izpostavim najbolj sporni del navedenega pravilnika in to je drugi odstavek 3. člena, ki se glasi:

»Šteje se, da ima radijski ali televizijski sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju oziroma za katero RTV Slovenija pridobi podatke v skladu s 15.e členom ZRTVS, razen če poda izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.«

Vidimo lahko torej, da je plačevanje prispevka vezano na to ali ima posameznik ali gospodinjstvo električni priključek, ki omogoča priključitev naprave za spremljanje televizijskega in radijskega programa.

V nadaljevanju je sicer določilo mogoče podati izjavo, da sprejemnika nimaš in je v tem primeru na podlagi zakona mogoč nadzor.

Komentar

Enotnega ali vsaj večinskega mnenja smo, da je že sama vezava obveznosti plačevanja prispevka na električni priključek sporna, saj mora nekdo v primeru, da nima sprejemnika in ne želi plačevati prispevka podati izjavo, ki ga te obveznosti odveže. Postavlja se vprašanje zakaj bi posameznike obremenjevali z dodatnim delom, da se izognejo plačilu, ki ga niso naročili. Po zdravi pameti nastane pač ni logično, da z naročilom ene storitve v paketu dobiš še neko drugo storitev, ki s prvo v osnovi nima nikakršne zveze.

Vezava na električni priključek pač ni poštena rešitev, čeprav je bila verjetno sprejeta v dobri veri, da je tako prav in pravično. Ampak ni pravično! V zavesti človeka je, da plača tisto, kar je naročil, ne pa dodatnih vsiljenih pošiljk.

Naj kot opombo dodam kritiko obveznemu jemanju računov za kupljeno blago, kar dodatno in brez potrebe obremenjuje prebivalstvo. Paziti moramo, da se tovrstne prakse ne razbohotijo, saj nam jemljejo prepotrebno energijo za ustvarjalno delo in kvalitetno življenje.

Javno spoznanje in obsojanje

Seveda je splošno znano, da je nacionalna televizija že kmalu po osamosvojitvi, predvsem pa od srede devetdesetih, močno tendenciozno poročala o različnih političnih temah in se vse bolj postavljala na stran starih političnih sil ter jim pomagala pri ponovnem uveljavljanju načina vladanja iz preteklosti, stvar pa je dobila pospešek tam nekje v začetku prejšnjega desetletja (po spominu). Res pa je, da je ta trenutek vsak doživel po svojih občutkih, zato je lahko čas preloma pri vsakem posamezniku drugje.

V tistih letih je Roman Leljak, danes župan občine Radenci, zagnano raziskoval delovanje Udbe (tajne jugoslovanske politične policije, v Sloveniji poznane kot Služba državne varnosti – SDV). Odkrival je njene registrirane tajne sodelavce in pri tem naletel na nekega gostinca iz Münchna Milana Dorića s kodnim imenom »Hanzi«. Kot tajni sodelavec je deloval v Nemčiji in po potrebi tudi v drugih državah, ukvarjal pa se je z ovajanjem in konstrukti, ki so služili kot dokazovanje krivde političnim nasprotnikom partijske oblasti. Pri svojem delovanju naj bi bil vpleten tudi v likvidacije.

V naši zgodbi je to pomembno zato, ker so v bran temu Hanziju stopili nekateri iz slovenske nacionalne televizije. Pred javnostjo so ga poskušali oprati krivde in šli celo v München, kjer so z njim opravili pristranski intervju v katerem so mu postavljali zgolj vprašanja na katera je lahko odgovarjal s popolnim zanikanjem svoje krivde. Takrat se je slovenske nacionalne televizije prijel vzdevek »Hanzi TV«, v javnosti pa se je vse bolj krepil negativen odnos do tega medija, ki je pristransko poročal in tako poroča še danes.

Zadeva se je stopnjevala in danes lahko zelo pogosto in vse bolj odločno slišimo zahteve po ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka, ki je vezan na električni priključek in je zato prisilen in nepravičen. Prepričan sem, da zahtev po ukinitvi prispevka ne bi bilo, če bi televizija poročala korektno in uravnoteženo. Tega ne počne in se celo v sedanjem času pogosto obnaša kot hlapec določeni politični opciji, t.j. dedičem preteklosti – kontinuitete.

Nedavno je vlado sestavila Slovenska demokratska stranka s koalicijskimi partnerji, kar je nekatere novinarje in očitno v ozadju tudi urednike spravilo v bes, saj si že dolgo prizadevajo, da ta stranka ne bi nikoli več sestavila vlade. Še posebej v tem času se kaže njihovo pristransko poročanje, saj sami novinarji razglašajo, da je ogrožena demokracija, ker je vlada sprejela ukrepe za določene omejitve v javnem življenju, kar narekuje epidemija koronavirusa. Enako kot Evropska komisija v Bruslju je npr. ukinila prisostvovanje novinarjev na novinarskih konferencah. Ukrep je bil sprejet, ker na teh dogodkih redno prihaja do prerivanj novinarjev in fotoreporterjev, da bi morda zajeli čim boljši zorni kot in trenutek, kar so odlični pogoji za širitev okužb s koronavirusom. V tem primeru vzbudi zanimanje dejstvo, da so pripravljeni iti celo tako daleč, da ogrožajo svoje lastno zdravje. Oprostite, jaz tega ne razumem.

Ne poročajo o neaktivnosti vlade Marjana Šarca v času, ko je v sosednji Italiji neposredno ob slovenski meji že izbruhnila epidemija. Prav tako še vedno poskušajo prikazati kot, da so bila ravnanja prejšnje vlade povsem ustrezna, čeprav je javno znano, da vse do zadnjega dne pred predajo oblasti niso hoteli sprejeti ukrepa zaprtja šol in vrtcev, da bi zaščitili najmlajše pred okužbo in s tem prenosom bolezni v svoje družine, kjer pogosto bivajo skupaj s svojimi starimi starši, ki so v pretežni meri starejši od 60 let in s tem najbolj ogrožena skupina. Prav tako ne poročajo o drugih ravnanjih in opustitvah dolžnih ravnanj prejšnje vlade. Na ta način se poskuša obdržati pri življenju politika, ki je dokazano slaba in celo v določenih okoliščinah pogubna. Epidemija je namreč jasno pokazala na dejstvo, da so nas leta medijske podpore določeni politični opciji pripeljala celo v smrtno nevarnost. Dejstvo je pač, da nas je medijsko ustvarjena vlada Marjana Šarca ogrozila. Ogrozila je našo splošno zdravstveno varnost v času koronavirusa in posledično je ogrozila tudi naša življenja.

Še enkrat naj povem, da je vse to dogajanje jasna manipulacija in nesorazmerno delovanje javne televizije, ki pa je po svojem poslanstvu dolžna poročati brez nagibanja levo ali desno. Seveda s tem ne škodujejo le določeni politični opciji ampak tudi plačnikom RTV prispevka, ki na ta način povrh prej navedenih nepravičnosti plačujejo nekaj, kar nima ustrezne vrednosti in jih zavaja ter vpliva na mentalno čistost določenega dela prebivalstva.

V tem času je pred kamero stopil celo sam direktor te »pokvarjene« hiše Igor Kadunc, ki se je odzval na vse glasnejše kritike in v nekakšnem krču zatrdil, da ne bodo dovolili posegov v novinarstvo in napadov na novinarstvo. Kakšnih posegov in kakšnih napadov?

Seveda navajam le nekatere okoliščine in dejstva, ker je prostor za kolumno omejen, se pa da jasno razbrati, da v tej hiši ne gre za novinarstvo, ampak za očitno politično agitiranje. O pristranskem Društvu novinarjev Slovenije, ki s svojim delovanjem stopa na stran revolucionarnega novinarstva bom morda pisal kdaj drugič v posebni kolumni.

O poseganju v novinarsko delo

Skrajni čas je, da v vse to res nekdo poseže. V domnevno novinarsko delo na RTV se bo morala prej ali slej vmešati prava novinarska stroka. To je edini način, da bo tisto, kar se imenuje novinarstvo lahko tudi v svojih produktih kadarkoli dokazalo, da je to to.

Glede na okoliščine povezane s to nacionalno medijsko hišo je jasno tudi, da bo treba ob priložnosti nujno poseči v organiziranost in obseg, saj je glede na nacionalne potrebe na tem področju očitno preobsežna in zato strokovno neobvladljiva in posledično predraga.

Mnenja so različna, sam pa menim, da bi morali RTV reorganizirati po vzoru nekaterih drugih držav, najbolj pa morda po primerljivosti izstopa Slovaška, ki je to nalogo uspešno opravila in ob veliko večjem številu prebivalstva v primerjavi s Slovenijo za televizijski nacionalni medij skrbi med 300 in 400 ljudmi, ki so tam bodisi redno zaposleni ali občasno sodelujejo kot zunanji sodelavci. Vsekakor menim, da v Sloveniji zaradi zares slabih izkušenj po reorganizaciji plačevanje prispevka vsaj določen čas ne pride v poštev. Ta medij se bo moral financirati iz proračuna brez komercialnega programa, brez zelo dragega programa/vsebin, vključno z zabavnimi oddajami. To vlogo so že zdavnaj prevzele komercialne televizijske hiše. Glede športnih prenosov še malo kolebam.

Nacionalni medij, ki ga nedvomno potrebuje vsaka država, mora poskrbeti za ohranjanje bogate kulturne dediščine, morda bi lahko predvajal uravnotežene zgodovinske prispevke brez ideologije, ki razdvaja ljudi, seveda pa mora imeti tudi kvaliteten informativni program. Glede na dejstvo, da so na voljo mnogi drugi TV programi in so dostopni preko različnih tehnoloških rešitev, si upam trditi, da ni nobene potrebe, da bi nacionalna televizija oddajala 24 ur.

Nekateri zagovarjajo tri programe. Prvega naj bi obvladovala pozicija, drugega opozicija, tretji pa bi bil namenjen predvajanjem in prenosom dogodkov brez komentarja (npr. prenosi iz DZ). Sam nad tem nisem najbolj navdušen.

Torej je jasno, brez obvezne RTV naročnine! Pred nami je tudi nujna reorganizacija javne RTV hiše.

Št. komentarjev: 6
  1. Johan pravi

    Kopše, zelo bi me čudilo, če se tvoj komentar ne bi pojavil. Rtv je , po tvoje nujno potrebno reorganizirati, ker si je drznila poročati stvari, ki se tvojemu ljubljenemu ljubljenemu vodji ne dopadejo! Neverjetno, kako
    se ti naenkrat spoznaš na vse, mižiš pa ob ” financiranju” vaše tv 24, s tujim kapitalom ima pa, mimogrede, neprebavljiv program!

  2. Gasilec pravi

    No, če ta članek ni sovražno pisanje pa res nič!

  3. Hit pravi

    Bravo Kopše. Podpišem.

    1. Re gornjemu pravi

      Pa se znaš?

  4. Gasilec pravi

    Kopše pa , kot vedno, enostransko, opranoglavo, tendenciozno pisanje, ki očitno zdravi njegove travme!

  5. Repincl pravi

    Pravi koronabedak

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen