Bo EU v boju proti koronavirusu uporabila solidarnostno klavzulo?

0

EU v boju proti novemu koronavirusu preučuje tudi možnost uporabe solidarnostne klavzule, ki omogoča vso razpoložljivo pomoč, tudi vojaško, članici unije v primeru terorističnega napada ali katastrofe, ki jo povzročita narava ali človek. To možnost, ki je unija doslej še ni uporabila, je v ponedeljek predlagal nemški zunanji minister Heiko Maas.

Solidarnostno klavzulo opredeljuje 222. člen pogodbe o delovanju EU. Predvideva, da če je članica unije žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek, unija in njene članice delujejo skupaj v duhu solidarnosti, pri čemer lahko v pomoč članici na njeno zaprosilo na njenem ozemlju uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, tudi vojaška.

Nemčija opozarja, da je položaj resen, zlasti v Italiji in Španiji, ter da se je število okuženih in mrtvih v minulih dneh močno povečalo. Zunanji minister Maas je zato v ponedeljek na videokonferenčnem zasedanju zunanjih ministrov EU predlagal sprožitev solidarnostne klavzule, saj da bi to izboljšalo hitrost in učinkovitost ukrepanja EU. Ta predlog se sedaj preučuje na strokovni ravni.

Možnost uporabe solidarnostne klavzule se je omenjala leta 2015 po terorističnih napadih v Franciji, vendar so nato članice pomagale na drugačni pravni podlagi, z uporabo podobne klavzule o vzajemni obrambi. Prav tako se je možnost uporabe solidarnostne klavzule leta 2015 omenjala v pomoč Sloveniji pri soočanju z begunsko krizo, a ni bila uporabljena.

Solidarnostno klavzulo, ki je bila predvidena že v propadli ustavni pogodbi, uvaja lizbonska pogodba, uveljavljena decembra 2009. V duhu te še neuveljavljene solidarnostne klavzule so sicer članice pomagale Španiji po terorističnih napadih leta 2004 v Madridu. Klavzule takrat torej niso mogli sprožiti, so pa sprejeli politično zavezo, da se ukrepa v skladu z njo. (sta/ured)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen