22. marec – svetovni dan voda: ZN apelirajo na zmanjšanje uporabe vode

0

ZN so 22. marec leta 1992 razglasili za svetovni dan voda, ki je letos osredotočen na zmanjšanje njene uporabe. V Sloveniji je bilo predlani za potrebe javnega vodovoda načrpanih 170,7 milijona kubičnih metrov vode, kar je manj kot leto dni pred tem. Stroka ob tem opozarja na pomen trajnostnega in interdisciplinarnega upravljanja vodnih virov.

Osrednja tema letošnjega svetovnega dne je povezava vode in podnebnih sprememb. Kot poudarjajo ZN, je treba uporabo vode zmanjševati, saj se bodo s tem zmanjšali pojavnost poplav in suš ter onesnaževanje okolja, hkrati pa izboljšalo blagostanje. Omenjeni pozitivni učinki bi pomagali blažiti tudi podnebne spremembe.

“S prilagajanjem učinkom, ki jih na vodo lahko povzročijo podnebne spremembe, bomo zavarovali zdravje in rešili življenja,” so ob svetovnem dnevu poudarili na ministrstvu za okolje.

Nacionalna in lokalna podnebna politika ter načrtovanje morajo biti zasnovani tako, da zagotavljajo celostno obravnavo podnebnih sprememb in upravljanja voda. “Če želimo ustvariti trajnostno prihodnost, ne moremo več poslovati kot doslej, upravljanje voda pa bo treba vzeti pod drobnogled z vidika odpornosti proti podnebnim spremembam,” so opozorili.

Kot kažejo podatki slovenskega statističnega urada, je bilo končnim uporabnikom leta 2018 dobavljenih 121,2 milijona kubičnih metrov vode, od tega 79,5 milijona kubičnih metrov gospodinjstvom, ki porabijo vsako leto približno dve tretjini vse dobavljene vode.

Povprečno je bilo predlani vsak dan v vodnem omrežju počrpanih 225,9 litra vode na prebivalca, 65,6 litra vode na prebivalca je bilo v omrežju izgubljene.

“Voda je pomemben in nenadomestljiv vir življenja, ki jo lahko glede na njen pomen obravnavamo kot javno dobrino v vseh njenih pojavnih stanjih,” opozarjajo slovenski strokovnjaki s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Ob svetovnem dnevu voda so zato predstavili pomen trajnostnega in interdisciplinarnega upravljanja vodnih virov in predlagali rešitve za zagotavljanje vzdržnega razvoja v povezavi z vodami v Sloveniji.

Posledica nereguliranega izčrpavanja vodnih virov je degradacija celotnih ekosistemov, medtem ko so poplave in pomanjkanje vode posledica neustreznega prostorskega planiranja, vlaganja v vodno infrastrukturo in upravljanja z vodnimi viri, so opozorili.

“Nujen je odmik od starih praks upravljanja z vodami, predvsem pa je treba zmanjšati tveganja, ki jih podnebne spremembe še dodatno povečujejo. Pristop do voda bi moral biti globalen, preko nacionalne, regionalne ravni do vsakega odgovornega posameznika,” so pozvali.

Hkrati bi morala vsaka država po njihovih besedah na področju zagotavljanja lastne suverenosti poskrbeti, da poleg tega, da vlaga v samooskrbo s človeškimi viri, vlaga tudi v oskrbo z energijo, hrano in vodo.

“Nacionalni energetsko-podnebni načrt Slovenije, v katerem so ocenili, da vodna energija ni več okoljsko sprejemljiva in bi morali njeno rabo opustiti, je tako preprosto rečeno skregan z logiko koriščenja lastnih obnovljivih virov,” je kritičen dekan fakultete Matjaž Mikoš.

Urejanje voda, tako stroka, zahteva dolgoročno trajnostno delovanje. Ključna sta predvsem ustrezno znanje in interdisciplinarni pristop, predvsem pa je treba izbrati smer upravljanja z vodami, ki bo temeljila na demokratični odločitvi. Vedno bolj pogosto so si namreč v nasprotju ljubiteljsko opazovanje narave ter raznolike aktivnosti na vodi oziroma izgradnja hidroenergetskih objektov in objektov za preskrbo s pitno vodo, so spomnili.

Strokovnjak s področja hidrologije Mitja Brilly je v tej luči povedal, da je v pripravi dokument za usmeritev nove faze medvladnega hidrološkega programa, ki daje poudarek razvoju sodobnih informacijskih tehnologij pri trajnostnem upravljanju z vodnimi viri, učenju in razvoju znanosti o vodi.

Slovenija je po vodnem bogastvu sicer v samem vrhu evropskih držav, kljub temu pa je glede na izkoristek razpoložljive vode med zadnjimi evropskimi državami.

Glede na to, da so hidrološki ekstremi stalnica, bi morali po mnenju stroke vse večjo pozornost usmerjati v zadrževanje vodnih količin, s čimer naj bi najbolj učinkovito uravnavali hidrološka nihanja in zmanjševali škodo zaradi sprememb režima odtoka.

“V Sloveniji ni pravega posluha za zadrževanje vode na vododeficitarnih območjih jugozahodne in vzhodne Slovenije za potrebe oskrbe s pitno vodo in namakanje. Na teh območjih oskrba z vodo samo z obstoječimi vodnimi viri, brez izgradnje akumulacije, ne bo mogoča,” je posvaril Andrej Kryžanowski s fakultete.

Kot pereč primer zagotavljanja pitne vode pa so na fakulteti posebej izpostavili območje slovenske Istre. Ob predlogu izgradnje zadrževalnikov je bila kot najustreznejši vodni vir predlagana akumulacija v kraškem zaledju, ki ni bila nikoli uresničena, zaradi vztrajnega zmanjševanja izdatnosti vodnega vira Rižana pa je oskrba s pitno vodo v regiji resno ogrožena.

V Sloveniji je pravica do pitne vode zapisana v ustavo in čeprav je država na prvi pogled z vodo bogata, morajo lokalne skupnosti z njo skrbno ravnati, pa so pozvali v družbi Aquasystems, ki upravlja s centralno čistilno napravo Maribor. Ob tej priložnosti so se poklonili Dravi, in sicer s publikacijo zDravo, Maribor, ki z zgodbami o življenju z reko osvetljuje pomen Drave za Maribor in njegove prebivalce.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen