Življenje v muzeju?

0

Piše: Patrick Trobec

Žalosti me, da svojo prvo kolumno začenjam v pesimističnem slogu. Tega ne počnem, ker bi želel Evropi slabo, pač pa želim zgolj opozoriti na nevarnosti, ki zadevajo našo širšo domovino – Evropsko Unijo. Lansko leto je prisegla nova Evropska komisija, ki ponovno gradi na kontinuiteti koalicije med Evropsko ljudsko stranko (EPP) ter Stranko evropskih Socialistov in Socialnih demokratov (PES). Koalicija v praksi pomeni vodenje Komisije s strani konzervativcev ter uresničevanje levega političnega programa. Veliko je bilo napisanega o težavah, ker se Evropska unija ni sposobna učinkovito lotiti problema nezakonitih migracij ter terorizma, manj pa je bilo slišati o tem, da Evropska unija zaradi svoje nesposobnosti prilagajanja ogroža tudi svojo ekonomsko prihodnost. Prav težavam na tem področju je namenjena današnja kolumna.

O PRODUKTIVNOSTI
Produktivnost ni vse, vendar je na dolgi rok skoraj vse. Sposobnost države, da izboljša življenjski standard prebivalstva, je tako rekoč v celoti odvisna od sposobnosti povečati dodano vrednost na zaposlenega.
Paul Krugman (1994)
Življenjski standard vsake družbe je neposredno povezan s produktivnostjo. Prizadevati si je potrebno, da s čim manjšim vložkom ustvarimo dane proizvode oz. da pri danem vložku ustvarimo čim več proizvodov s katerimi zadovoljujemo potrebe družbe. Kakšna bo dejanska dodana vrednost na prebivalca je nazadnje odvisno od dodane vrednosti, ki jo ustvari zaposlena oseba ter številom zaposlenih oseb. Ker je Evropa starajoča celina, lahko pričakujemo, da bo število delovno aktivnih prebivalcev upadalo, zato bomo morali večjo količino dobrin ustavariti z manjšim številom zaposlenih.

TEHNOLOŠKI NAPREDEK
Ko je slavni ekonomist Thomas Maltus na koncu 18. stoletja objavil esej o populaciji, je napovedal veliko revščino, ki naj bi izhajala iz ekonomskega zakona o padajočem donosu. Teza je naslednja: Za pridelavo hrane potrebujemo zemljo in delovno silo, ki to zemljo obdeluje. A ker je količina rodovitne zemlje omejena, lahko čez čas povečujemo zgolj vloženo delo, to pa ne zadošča za hitro rast pridelave hrane. Če podvojimo količino delovne sile na hektarju zemlje, ne moremo pričakovati podvojitve donosa. Ker pa prebivalstvo raste eksponentno, lahko v prihodnosti pričakujemo veliko pomanjkanje hrane. Danes je delo slavnega ekonomista odlično izhodišče za prikaz pomembnega faktorja, ki ga v svojem delu ni upošteval. Ta faktor sliši na ime tehnološki napredek. Če z enako količino proizvodnih faktorjev upravljamo drugače, lahko proizvedemo več. Pomembne so zgolj tehnike, ki izkoriščajo organizacijske in fizikalne zakone, za lažje zadovoljevanje naših potreb.

ALI EVROPA IZGUBLJA TEKMO?
Dobro vemo, da je trenutni življenjski standard v Evropski uniji med najboljšimi na svetu. To je posledica razsvetljenske ideologije, ki zagovarja izkoriščanje naravnih zakonov za zadovoljevanje naših potreb in priznavanja individualizma, h kateremu sta veliko prispevala filozof John Locke, kasneje pa Adam Smith z delom, ki nosi naslov Bogastvo narodov (1776). V 20. stoletju so evropske države zelo konkurenčno tekmovale z izdelki, kot so avtomobili, letala, telekomunikacije itd. V 21. stoletju pa bodo prevladovale predvsem digitalne tehnologije, ki niso neposredno primerljive s tehnologijami 20. stoletja. Pričakovali bi, da se bodo države Evropske unije skupaj z Evropsko komisijo ukvarjale s politikami, ki bodo Evropi prinesle ustrezen konkurenčni položaj v svetu. Kot ugotvalja Herald Gruber, ki se z digitalno ekonomijo in inovacijami ukvarja pri Evropski investicijski banki, velike evropske države močno zaostajajo na področju digitalne infrastrukture in digitalnih znanj. Na ravni EU nismo uspeli urediti niti enotnega digitalnega trga, kljub obljubi prejšnje komisije pod vodstvom Junckerja. Tudi javne in privatne investicije v digitalizacijo močno zaostajajo za našimi konkurenti.


Posebej žalostno je, da z razvojnimi politikami izrazito zaostaja največja evropska država, ki sicer velja za paradnega konja inovativne Evrope. Kljub temu, da »narejeno v Nemčiji« še danes pooseblja vrhunsko kvaliteto, pa ne spreglejmo zgornjega prikaza, s katerim je bivši namestnik direktorja pri IMF, odgovoren za Nemčijo, Dr. Ashoka Mody opozoril to državo, da se po inovativnosti pomika v 2. ligo ter pozval k hitremu ukrepanju. Če je še leta 1995 Nemčija v ZDA registrirala kar 6X več patentov kot Južna Koreja, jih danes le ta registrira enkrat več. Tudi Kitajska jo postopoma dohiteva.
Kot sem opozoril na začetku ne želim sejati pesimizma, a Evropska unija se bo morala zavedati, da je življenjski standard njenih prebivalcev v prihodnosti močno povezan z implementacijo razvojnih politik v prihodnjih letih. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo uresničitev napovedi Billa Gatesa, da bomo postali muzej med Azijo in Ameriko. Trenutne napovedi ne obetajo nič kaj dobrega.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen