Papež v zaključkih sinode o Amazoniji ne omenja posvečenja poročenih moških

0

Papež Frančišek v danes objavljenih zaključkih lanske škofovske sinode o Amazoniji ne omenja posvečenja “preizkušenih” ovdovelih ali poročenih moških kot rešitve za pereče vprašanje pomanjkanja duhovnikov v tej regiji. Poziva pa k več misijonarjem na območju. Zaključki so zmaga predvsem za konservativce, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V posinodalni spodbudi Draga Amazonija (Querida Amazonia) Frančišek tudi spodbuja vlogo laikov v cerkvenih skupnostih.

Papež je možnost posvečenja ovdovelih ali poročenih moških za odpravo pomanjkanja duhovnikov v Amazoniji omenil v delovnem dokumentu škofovske sinode, ki je potekala oktobra lani v Vatikanu. A njegov predlog je razdelil Cerkev. Med odločnimi nasprotniki posvečenja poročenih moških je tudi Frančiškov predhodnik, papež Benedikt XVI.

V Katoliški cerkvi rimskega obreda je za zdaj mogoče zgolj posvečenje neporočenih moških, ki se zaobljubijo celibatu.

V posinodalni spodbudi papež omenja tudi vlogo žensk pri širjenju vere v Amazoniji. Zavrača možnost, da bi ženske postale duhovnice, a spodbuja, da bi jim omogočili uradne cerkvene službe. To je predlagal že v delovnem dokumentu in s tem sprožil burno razpravo v cerkvenih vrstah.

Papež v dokumentu Draga Amazonija omenja “četvero velikih sanj”. Da bi se ta regija borila za pravice najbolj ubogih, da bi varovala svoje kulturno bogastvo, da bi ohranjala svojo naravno lepoto ter da bi se krščanske skupnosti v Amazoniji angažirale in vključile v družbo.

Frančišek poudarja, da je okolju prijazen pristop tudi socialni pristop ter opozarja na zasužnjevanje avtohtonih prebivalcev s strani lokalnih oblasti in kapitala. Gospodarske dejavnosti, ki spodbujajo opustošenje, uboje in korupcijo v Amazoniji, je papež v dokumentu označi za “krivico in zločin”.

Opozarja tudi na nujnost ohranitve kulturnih korenin, a zavrača “zaprto domorodstvo”. Kot navaja, se tudi druge kulture lahko učijo od ljudstev, ki “so razvila kulturni zaklad v povezanosti z naravo”. Papež tudi priporoča, da je v kakršnem koli načrtu za Amazonijo treba upoštevati pravice tamkajšnjih ljudstev in pri tem poskrbeti tudi za varovanje njihovega naravnega okolja, s katerim so ljudje tesno povezani.

Frančišek tudi izpostavlja, da je od “zdravja Amazonije” odvisno ravnovesje planeta. Piše, da obstajajo močni interesi, ki niso samo lokalni, ampak tudi mednarodni. Zato rešitev po njegovem ni v internacionalizaciji Amazonije, ampak v večji vlogi vlad držav v regiji. Trajnostni razvoj pa bi moral pomeniti, da bi bili prebivalci vedno obveščeni o načrtih, ki jih zadevajo.

Spoštovanje lokalnega prebivalstva in njegovih običajev papež predlaga tudi glede vere. Med drugim omenja, da je treba do določene mere sprejeti tudi simbole avtohtonih prebivalcev ter verske obrede približati njihovi kulturi.

Kot izpostavljajo tuje tiskovne agencije papež z zaključki ne pretresa Cerkve, saj ne omenja niti možnosti rahljanje celibata, niti možnosti, da bi ženske s časom postale duhovnice. Temi, ki sta razdvojili Cerkev v preteklih mesecih.

“Pred nami je še dolga pot in za seboj imamo že dolgo potovanje,” je dejal kardinal Michael Czerny, ko je skušal novinarjem odgovoriti, ali je še možno rahljanje celibata.

Po oceni avstrijskega kardinala Christopha Schönborna je Frančišek s svojim zapisom pustil, da situacija še dozori, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. “V pogledu na možno širitev izjem glede celibata je sinoda o Amazoniji odprla vrata, ki jih papež očitno ni spet zaprl,” je dejal predstojnik avstrijske škofovske konference.

Predsednik nemške škofovske konference, kardinal Reinhard Marx pa vseeno pričakuje, da bo papež pojasnil svoje stališče glede reforme in nadaljeval razpravo o “preizkušenih” moških. “Vprašanje ostaja odprto,” je povedal.

Marx, ki se zavzema za reformo nemške Cerkve, je sicer ravno v torek napovedal svoj odstop. Danes je zagotovil, da to ni povezano s papeževim zapisom. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen