60 let Kurentovanja na Ptuju: od lokalnega pustnega dogodka do karnevalske prireditve evropskega formata

0

Ptujsko Kurentovanje, ki velja za največji pustni etnografski festival v Sloveniji, letos obeležuje 60 let. Z veliko željo po ohranitvi vsaj dela dolgoletne folklore in tradicionalnih pustnih običajev so na pustno soboto, 27. februarja 1960, v najstarejšem slovenskem mestu pripravili prvi sprevod tradicionalnih pustnih mask iz Markovec.

Ptujsko in Dravsko polje sta že od nekdaj eno od pomembnih središč slovenskih pustnih in s tem povezanih običajev, saj se to območje že od nekdaj lahko pohvali z bogatim ljudskim izročilom ter vrsto značilnih pustnih likov in mask. Najbolj znamenit med njimi je kurent oziroma korant, ki že od nekdaj kot najbolj mogočen med ljudi vabi pomlad.

Kurenti so pred drugo svetovno vojno skoraj začeli izumirati, saj naj bi jih tedanja oblast zaradi spopadov med različnimi skupinami začela preganjati. Da se to ni zgodilo, sta po navedbah spletnega portala Discover Ptuj veliko prispevala Franc Marolt in Franjo Žižek, ki sta leta 1939 v Mariboru organizirala folklorni festival in takrat že izumirajočega kurenta postavila v središče dogajanja ter tako poskrbela, da se je njegov lik ohranil vse do danes.

Po drugi svetovni vojni so pustni običaji na vaseh začeli izumirati

Čeprav so pustni običaji po drugi svetovni vojni na vaseh začeli še dodatno izumirati, so nekateri želeli, da se ohranijo tudi za prihodnje rodove. Tako so pripravljali spontano zbiranje mask ob pustnih torkih, povorkam pa so poveljevale godbe na pihala. Idejo o organiziranem dogodku na Ptuju je leta 1959 dala skupina na čelu z Dragom Haslom in ptujskemu zgodovinskemu društvu predlagala, da prevzame organizacijo in izvedbo prireditve.

Da bi torej ohranili vsaj del pustnih običajev, so prvo uradno Kurentovanje izpeljali na pustno soboto, 27. februarja 1960, ko so v mestu gostovale tradicionalne pustne mask iz bližnjih Markovec. Med značilnimi maskami, ki jih je spremljala godba, so bili ob kurentih še kopjaši, orači, rusa, medved, vile in piceki.

Prva takšna povorka, kjer so maske in njihove šege obiskovalcem predstavili moderatorji dogodka, je bila zelo dobro sprejeta, zato so se organizatorji odločili z dogodkom nadaljevati tudi naslednja leta. Markovškim maskam se je vsako leto pridružilo več drugih iz okoliških krajev, med drugim orači iz Lancove vasi, ploharji iz Cirkovc in pustni pogrebci s Hajdine.

Zelo hitro je Kurentovanje preseglo dotlej lokalne okvire, saj so začele prihajati tudi maske iz drugih delov Slovenije, kot so cerkljanski laufarji in liki iz znamenitega prekmurskega Borovega gostüvanja. Že v naslednjih letih so se na Ptuju z domačimi in drugimi slovenskimi tradicionalnimi maskami začele družiti še skupine iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Avstrije, Italije in drugih držav.

Zadnji dve desetletji nad festivalom bdi karnevalski princ

Kurentovanje je največjo spremembo doživelo leta 1994, ko so ga raztegnili na večdnevno festivalsko prireditev z etnografskimi nastopi tradicionalnih pustnih skupin pred mestno hišo, pokopom pusta in karnevalskim šotorom, ki je namenjen komercialnemu in zabavnemu delu dogodka. Zadnji dve desetletji pa nad festivalom bdi karnevalski princ, ki ga vsaki dve leti izberejo med tistimi, ki so zaslužni za negovanje pustnega izročila v regiji. Že po tradiciji princa razglasijo na martinovanju, še enem od tradicionalnih ptujskih dogodkov.

Danes za osrednji dogodek Kurentovanja, ki v mesto privabi več desettisoč ljudi velja mednarodna povorka tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin na pustno nedeljo, vse večjo veljavo pa dobiva otvoritvena povorka, na kateri aktualni župan oziroma trenutno županja za čas festivala oblast preda princu karnevala. Na omenjeno povorko organizatorjem uspe privabiti tudi nekatere znamenite in eksotične maske iz drugih delov sveta. Letos bodo na Ptuju prvič gostovale beneške maske in skupina iz Bolivije.

Že 18 let se pustni čas na Ptujskem začenja s tradicionalnim nočnim kurentovim skokom na svečnico, 2. februarja, ko se kurenti zberejo ob ognju na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija v Budini. Tam dočakajo polnoč, ko končno lahko oblečejo svojo kurantije in začnejo z obhodi, ki so zadnja tri leta vpisani tudi v Unescov seznam nestvarne kulturne dediščine.

Po številnih dogodkih in povorkah posameznih pustnih likov, veliki otroški maškaradi, mestnem korzu in različnih kulinaričnih dogodkih, katerih osrednji del predstavlja ptujski pustni krof, se dobrih deset dni norenja na Ptuju zaključi s pokopom pusta na pustni torek, ko marsikatero podjetje v mestu z delom zaključi predčasno.

Današnje Kurentovanje je tako postalo karnevalska prireditev evropskega formata, s tem pa je Ptuj postal tudi ugleden član Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), vodja ptujskega festivala Branko Brumen pa celo njegov podpredsednik.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen