Likvidacija vodje teroristov na bližnjem vzhodu Qassema Soleimanija

0

Piše: Davorin Kopše

Qassema Soleimanija je zadela lasersko vodena raketa Hellfire, izstreljena iz ameriškega brezpilotnega letala MQ-9 Reaper.

Da je lahko prišlo do uspešne izvedbe akcije in likvidacije tega nevarnega terorista, oziroma vodje teroristov, je bilo treba dolga leta zbirati obveščevalne informacije preko različnih virov, kar je mukotrpno in natančno delo. Soleimani v zadnjem času ni naredil praktično niti koraka, da za to ne bi vedele ameriške obveščevalne službe in tovrstne službe zaveznikov, predvsem Angležev. Le predstavljamo si lahko kako težko in varnostno tvegano je tovrstno delo v razmerah, ki vladajo v Iraku, nedvomno pa so delovali tudi čezmejno. Tudi ali predvsem v Iranu. Predvsem vrednotenje človeških virov in ocenjevanje vrednosti zaupanja je bilo zelo odgovorno delo, kar je bilo glede na uspešnost akcije poleg drugih aktivnosti odlično opravljeno delo.

Ko je 62 letni Qassem Soleimani za avtomobilom zapuščal bagdadsko letališče, ga je zadel izstrelek, kar je bil sklepni del akcije. Sledi analiza dela, že zdaj pa v grobem vemo, da bo analiza potrdila uspešnost in glede na odzive tudi učinkovitost.

V zadnjih dveh desetletjih je Qassem Soleimani preživel več poskusov atentatov, katerim se je spretno ali po naključju izognil.

Po likvidaciji so iz Bele hiše sporočili, da da je bil letalski napad izveden “po navodilih” predsednika Donalda Trumpa, ta pa je nekaj ur po napadu na tviterju objavil le fotografijo zastave ZDA. V izjavi je Trump kasneje povedal, da je bila akcija izvedena z namenom preprečitve vojne in ne, da bi vojno začeli.

Državni sekretar Mike Pompeo je v izjavi za javnost dejal, da so ZDA na podlagi obveščevalne ocene rešile mnoga ameriška in življenja drugih v regiji.

Najvišji iranski vojaški poveljnik Qassem Soleimani je v zgodnjih jutranjih urah priletel na letališče Bagdad. Na prizorišče kasnejšega napada se je Qassem Soleimani s spremstvom pripeljal v dveh avtomobilih. On in še dva najtesnejša sodelavca so se peljali v enem avtomobilu, v drugem pa so bili njegovi telesni stražarji.

Na tovorni dovozni poti na letališče je konvoj zadelo več izstrelkov. Brezpilotno letalo MQ-9 Reaper je oboroženo z do štirimi raketami. Domnevno so bile izstreljene vse štiri ali vsaj tri. V središču eksplozije je po napadu ostalo le kup neuporabnega železja in deli trupel. Soleimanija so identificirali po njegovem značilnem prstanu, ki ga je vedno nosil.

Iranski državni mediji so sporočaili, da je bilo v napadu ubitih deset ljudi, med njimi štirje visoki iranski vojaški pomočniki, štirje voditelji iraške milice in Al-Muhandis, pomemben iraški šiitski voditelj, ki se je uveljavil v obdobju po Sadamu Huseinu. Ta je večkrat zagotavljal, da bodo s pomočjo Alaha uničili Združene države Amerike.

Lokalni poveljnik milice Abu Muntather al-Hussaini je dejal, da sta najmanj dve raketi zadeli avtomobil, v katerem sta bila Soleimani in Al-Muhandisa, drugi avto, kjer so bili varnostniki, je zadela ena sama raketa. Brezpilotno letalo je priletelo iz ameriškega vojaškega oporišča v Katarju. S tovrstnimi droni lahko zelo natančno locirajo cilje, z njimi pa lahko napadejo kjerkoli po svetu. Namenjeni so tudi za uničevanje tankov, kar med drugim pove tudi kako natančno je to orožje. Poleg  navedenih lastnosti ni zanemarljiv tudi podatek, da pri letenju ne povzročajo hrupa, oziroma letijo zelo tiho, skoraj neslišno.

Po nekaterih poročilih naj bi v času napada na letališču stavkali. Stavka je bila sprožena z aktivnostmi, ki so spremljale obveščevalne dejavnosti, kar kaže tudi na to, da so se želeli izogniti večjemu številu nepotrebnih žrtvev. Stavko je s propagando sprožilo skupno poveljstvo zaveznikov za posebne operacije.

New York Times je poročal, da je Pentagon uporabljal obveščevalno najviše ocenjene in najzanesljivejše informatorje, elektronske prestreznike, izvidniška letala in druge nadzorne tehnike za spremljanje premikov iranskega generala.

Neki vir je za CNN povedal, da je Soleimani sodeloval pri načrtovanju napadov na ameriške interese v več državah v regiji, med njimi tudi na ameriško službeno osebje, kar so prav tako potrdili pri zbiranju obveščevalnih informacij.

Uradnik iz administracije je za CNN dejal: “Predsednik se je o tem odločil hitro in odločno.” Pentagon je Soleimanija obtožil, da je pred tem ukazal oziroma koordiniral več raketnih napadov na koalicijske vojaške baze v Iraku. Odgovoren je tudi za napad prejšnji petek v katerem je bil ubit ameriški pogodbenik-civilist in ranjeno več vojaškega osebja.

Prav tako naj bi odobril napade na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu.

Mnogi se sprašujejo ali je Trump z tajnim načrtovanjem in napadom kršil pravila. Nekateri demokrati so namreč obtožili predsednika, da je kršil protokol o začetku zračnih napadov, ker o akciji ni obvestil vodilnih članov kongresa, vključno s predsednico Nancy Pelosi, kot je to običaj.

Tesna Trumpova zaveznica senatorka Lindsey Graham, je povedala, da je bila o možni operaciji seznanjena en teden prej med obiskom Trumpa na Floridi.

Ameriška notranjepolitična razmerja in preigravanja so pomembna predvsem zaradi očitnega vse večjega medsebojnega nezaupanja, zato se lahko vprašamo ali bi operacija odstranitve Qassema Soleimanija uspela, če bi bili o tem predhodno obveščeni nekateri nasprotniki Trumpa, ki med drugim zoper njega vodijo postopek impeachmenta . Zdi se da je nezaupanje v ameriški notranji politiki okrog tako pomembnih vprašanj novost. Takoj po izvedbi likvidacije so bili odzivi zelo različni. Namesto olajšanja, ker se je svet znebil nevarnega človeka, ki je predstavljal resno nevarnost, se je del javnosti dvignil v bran Qassemu Soleimaniju, kot argument pa so navedli resno nevarnost za izbruh nove vojne na tistem območju.

Vsekakor je treba še enkrat opozoriti na izjavo Trumpa, ki je zagotovil, da so s tem vojno preprečili. Na razplet dogodkov bo treba vsekakor počakati, v celotni zgodbi pa je nedvomno najbolje obveščen predsednik Donald Trump.

Iran glasno grozi s povračilnimi ukrepi, v javnost pa so že začele curljati informacije o na desetinah že določenih ciljev v Iranu, če bi bilo treba tamkajšnji režim dodatno disciplinirati.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen