Slovenski evroposlanci za umestitev kulturne dediščine v okvir kohezijske politike 2021-2027

0

Slovenski evropski poslanci so podprli pobudo, ki jo je Združenje zgodovinskih mest Slovenije naslovilo na ministrstvo za kulturo in vlado, da celostne ukrepe varstva in razvoja kulturne dediščine umesti v razvojne dokumente izvajanja kohezijske politike v novi finančni perspektivi EU za obdobje 2021-2027.

Evropski poslanci Franc Bogovič, Milan Brglez, Klemen Grošelj, Tanja Fajon, Irena Joveva, Ljudmila Novak, Romana Tomc in Milan Zver so prepričani, da kulturna dediščina v Sloveniji predstavlja velik razvojni potencial, ki lahko bistveno vpliva na gospodarski potencial, krepitev socialne kohezije, mobilizacijo znanja, krepitev mednarodnega sodelovanja in krepi identiteto Evrope kot prostora kulturne raznolikosti.

V pobudi, ki so jo posredovali iz Zverove pisarne, so pozvali ministrstvo in vlado, da med naložbenimi prioritetami kohezijske politike posebno pozornost posveti cilju 5 – Evropa bliže državljanom, ki govori o trajnostnem razvoju mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalnih pobudah. Pozvali so tudi, naj v partnerskem sporazumu in operativnih programih doda in opredeli prednostno naložbo, ki bi bila posebej namenjena kulturni dediščini, in sicer kot celostni ukrep, vključno s finančnimi instrumenti.

S tem so se pridružili pobudi, ki jo je Združenje zgodovinskih mest Slovenije na ministrstvo in vlado naslovilo konec novembra. V združenju namreč ocenjujejo, da 5. točka osnutka izvajanja kohezijske politike za obdobje 2021-2027 predstavlja “pravo izhodišče za njegovo nadgradnjo v smeri večjega poudarka na ohranjanju, varovanju, prenovi in obnovi kulturne dediščine v Sloveniji, kot neizkoriščene ali ne dovolj izkoriščene priložnosti za razvoj”.

Generalna sekretarka združenja Mateja Hafner Dolenc je za STA pojasnila, da v iztekajoči se finančni perspektivi EU za obdobje 2014-2020 kulturna dediščina ni bila vključena, ker je Slovenija ni vključila v program, tako da v teh letih ni bilo mogoče namenjati sredstev za to področje. “Zato je zdaj nujno, če želimo tej dediščini pomagati, da se v novi perspektivi vključi tudi možnost črpanja sredstev za njeno obnovo.”

Pobudo so po njenih besedah naslovili tudi na ministrstvo za gospodarstvo, ki je prepoznalo, da je kulturna dediščina tista, ki šteje pri turizmu. “To, kar prodajamo na turističnem trgu, je večinoma povezano z dediščino. Turisti si ogledujejo trge, mesta, spomenike. Če ti ne bodo v kondiciji, tudi turizmu ne bo šlo,” je povedala.

Članice združenja so občine Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kranj, Kostanjevica na Krki, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Tržič in Žužemberk. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen