Notranja revizija AAG: V primeru gradnje kanala C0 postopki vodeni napačno

0

V projektu gradnje kanalizacijskega kanala C0 so bili postopki vodeni napačno. Ljubljanska občina je npr. najprej dobila gradbeno dovoljenje in soglasja, šele nato je bil izdelan predhodni postopek presoje vplivov na okolje, kar je v neskladju s predpisi, je razvidno iz notranje revizije, ki ga je objavila Alpe Adria Green.

Omenjena okoljevarstvena organizacija je poročilo notranje revizorke na ministrstvu za okolje in prostor Stasje Grkman pridobila na podlagi zahteve za informacijo javnega značaja in ga popoldne tudi poslala medijem.

Poročilo razkriva, da je Grkmanova ugotovila nepravilnosti, povezane s projektom gradnje kanalizacijskega kanala na spornem kraku od Broda do Ježice v Ljubljani.

Predhodna postopka presoje vplivov na okolje je izvedla Agencija RS za okolje (Arso), postopke za izdajo vodnih soglasij oz. mnenj pa sta vodila Arso oz. Direkcija RS za vode.

Notranja revizorka je ugotovila, da predhodni postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden v časovnem zaporedju, kot ga zahtevajo predpisi, ampak je bil izveden po že izdanih in pravnomočnih vodnih, naravovarstvenih in drugih soglasjih ter gradbenem dovoljenju za del izgradnje povezovalnega kanala med občinama Medvode in Vodice in ljubljanskim kanalizacijskim omrežjem. To ni v skladu z relevantno uredbo EU in zakonom o varstvu okolja, je v poročilu zapisala Grkmanova.

Na podlagi svojih izsledkov notranja revizorka ni mogla zagotoviti, da so bili postopki v delu, ki se nanaša na povezovalni kanal C0, izvedeni v skladu z izjavo okoljskega ministrstva, da je bilo v okviru postopkov izdaje soglasij in sklepa preverjeno, da ne bo prišlo do poslabšanja stanja vodnih teles podzemne ali površinske vode.

V notranji reviziji je revizorka sicer ugotovila, da so javni uslužbenci, ki so sodelovali v postopkih izdaje posamičnih upravnih aktov, povzemali mnenja pripravljavcev študij oz. organizacij, ki so jih pooblastile občine investitorke, in da se je Arso v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje naslonil na izdane posamične upravne akte, kot so vodna soglasja.

“Tak pristop ni bil ustrezen in ni skladen z osnovnim pomenom presoje vpliva posega na okolje, ki mora oceniti vplive celotnega projekta, tudi kumulativne vplive,” je zapisala Grkmanova.

Po njeni oceni obstaja tudi tveganje, da v postopku izdaje vodnih soglasij javni uslužbenci vpliv posega niso presojali po ustrezni klasifikaciji objekta in iz tega izhajajočih omejitvah za poseg v prostor. Javni uslužbenci direkcije za vode so po njenem mnenju v postopkih izdaje vodnih soglasij predpise uporabljali dobesedno, pri tem pa niso v zadostni meri upoštevali vsebinske oz. smiselne presoje posameznih določb ter načel iz uporabljenih materialnih in postopkovnih predpisov.

Revizorka je ugotovila tudi, da so javni uslužbenci ministrstva, ki so pripravili predpise, ter uslužbenci obeh omenjenih organov v sestavi, ki so vodili upravne postopke po teh predpisih, gradivo različno tolmačili.

Pri izdaji vodnih soglasij uslužbenci niso upoštevali določil uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja iz leta 2015, ki za priobalno območje določa strožje omejitve, poplavne uredbe, ki določa da kanalizacija brez predhodno izvedene presoje o vplivih na okolje ni dovoljena. V spisovni dokumentaciji po njenih ugotovitvah ni sledi, ali je bilo v takratnem postopku preverjeno, ali del povezovalnega kanala C0 dejansko poteka po območju srednje poplavne nevarnosti ali ne.

Na podlagi svojih ugotovitev je Grkmanova ocenila, da javni uslužbenci obravnavanih postopkov niso vodili z zadostno mero strokovne in kritične presoje in da sistem presoje vplivov na okolje v izdaje vodnih soglasij ali mnenj ni deloval uspešno in učinkovito. Izdala je tudi priporočila.

Notranja revizija sicer ni ugotavljala zakonitosti izdanih upravnih aktov. Zaradi časovne omejitve ni preverila niti inšpekcijskih pregledov v povezavi s kanalom C0.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je v državnem zboru pred dnevi že sam pojasnjeval, da je revizija, ki jo je v zvezi s kanalom C0 naročilo ministrstvo, pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in slabih praks v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in kontrole. “Zato sem že izdal navodila organom v sestavi, da se te prakse izboljšajo in kako naj jih izboljšajo,” je poudaril takrat. Arso in direkcija za vode danes delata drugače, je zatrdil.

Ministrstvo se je odločilo tudi za recenzijo tehničnih rešitev kanala C0, a razpis ni bil uspešen zaradi slabega odziva ter neprimernosti prispelih ponudb, zato ga nameravajo ponoviti. Potekata pa tudi pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb.

Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Aleš Prijon pa je na oddaji Odmevi na TV Slovenija povedal, da je ministrstvo samoiniciativno zahtevalo tudi izvedbo presoje vplivov tega projekta na okolje. Ta naj bi trajala nekaj mesecev, tako da je odgovor, ali je gradnja kanala po vodovarstvenem območju Ljubljanskega polja okoljsko sporna ali ne, pričakovati v začetku 2020.

Da naj se gradnja kanala C0 takoj ustavi, so medtem danes zahtevali v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije. Ministrstvo za okolje so pozvali, naj uskladi soglasja in dovoljenja za gradnjo in morebiten kasnejši zagon in uporabo kanalizacijskega sistema z zakonom o vodah in slovensko ustavo. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen